Gospod,
moje misli so pogosto bojno polje. Kakor vojak pod obleganjem, iščem zavetje, a hrup ne pojenja. Skrbi, strahovi, dvomi letijo kakor puščice skozi dan in ponočujejo v meni. Zato prihajam k Tebi, moj Oče, kot ranjenec k zdravniku, kot izgubljen sin domov. Ne skrivam več ničesar.
Tvoja beseda pravi:
»Z vso skrbnostjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.« (Prg 4, 23)
Toda moje srce, Gospod, je pogosto preplavljeno z negotovostjo. Prosim Te, uči me varovati srce, ne z zidovi nadzora, temveč z zaupanjem v Tvojo ljubezen.
Ko se borim z glasovi, ki me vlečejo proč, me spomni: »Misli mesa pomenijo smrt, misli duha pa življenje in mir.« (Rim 8, 6)
Naj me Tvoj Sveti Duh vodi k mislim, ki gradijo, zdravijo, pomirjajo. Naj se odvrnem od laži, ki me držijo v verigi in naj poslušam resnico, ki osvobaja.
Preišči me, o Bog, in spoznaj moje srce. Preizkusi me in spoznaj moje misli. Poglej, ali sem na poti bolečine, in me vodi po večni poti. (Ps 139 ,23–24)
Ko ne vem več, kaj je resnično, ko izgubljam občutek za svetlobo v temi lastne glave, me opomni, da sem v Kristusu nov človek.
Gospod, nimam vseh odgovorov, a »mi imamo Kristusovo misel.« (1 Kor 2, 16) To ni beseda o moji moči, temveč o Tvoji milosti. V meni ni zadosti miru, a v Tebi je studenec, ki nikoli ne presahne.
Pomagaj mi ločiti glas sovražnika od Tvojega šepeta. Pomagaj mi dvigniti ščit vere, ko me napadajo laži. Pomagaj mi izbrati misli, ki vodijo v življenje, tudi ko je lažje verjeti v temo.
In ko spet padem, ko me misli preplavijo kot nevihta, naj Te najdem v središču viharja. Ti, ki si mir, ki me poznaš do konca,
in me vendar ljubiš.
Hvala Ti, Jezus.
Amen.
