Gospod,
ko opazujem svet, me preplavi občutek nemoči. Vojne, sovraštva, razdori – vsak dan novi naslovi, nove rane, nova kri. Ukrajina, Palestina, Izrael, Jemen, Sudan… in še toliko drugih krajev, kjer ni novic, pa trpljenje vztraja.
Tolikšni so konflikti, da se včasih vprašam, ali sploh še znamo živeti v miru. A prav zato prihajam k Tebi – ker si Ti vir miru, ki presega človeško logiko.
Prosim Te, ozri se na naš svet. Na vse, ki trpijo zaradi nasilja, izgnanstva, izgube. Na vse, ki trepetajo v zakloniščih, ki nimajo doma, ki iščejo varnost tam, kjer je ni.
Prosim Te tudi za voditelje narodov – da bi jih vodila modrost, ne napuh. Da bi znali izbrati dialog pred napadom, poslušanje pred obsodbo, sočutje pred sovraštvom.
Gospod, daj nam vsem moč odpuščanja. Vem, da je težko – a brez njega ni prihodnosti. Nauči nas gledati drug drugega z očmi bratstva, ne strahu.
Naj moj jezik ne seje razdora. Naj moje misli ne nosijo obsodb. Naj moje srce ostane mehko, tudi če se zdi svet trd.
Za vsakega otroka, ki ne pozna dneva brez siren. Za vsako mater, ki objema otroka v temi. Za vsakega očeta, ki ne ve, kam naj gre.
Prosim Te: bodi tam. Prinesi tolažbo. Prinesi pogum. Prinesi mir.
In če se zdi, da je svet prevelik, da bi lahko karkoli spremenil – začni pri meni. Daj, da bom v vsakdanjih odnosih prinašalec miru. Da bom spoštoval, poslušal, odpuščal. Da se ne bom zaprl vase, ampak ostal občutljiv za stiske drugih.
Tvoj Sin nas je poklical:
»Blagor tistim, ki delajo za mir.« (Mt 5, 9)
Gospod, naj tudi jaz postanem del te poti.
Naj tvoj mir prodre v razpoke človeštva. Naj preseže meje in jezike. Naj ozdravi, kar je bilo predolgo ranjeno. Naj nas spremeni – od znotraj navzven.
V Jezusovem imenu.
Amen.
