Nebeški Oče,
pred Teboj stojim izgubljen, obdan z meglo zmedenosti in brezperspektivnosti. Moje srce je nemirno, misli raztresene, in včasih se zdi, da ne najdem poti iz tega občutka praznine.
Čutim, da sem oddaljen od svojih bližnjih, od svoje družine, svojega dela, svojih odnosov. Kot da vse okoli mene stoji, ne da bi se kaj premaknilo.
A vem, Gospod, da Ti nisi Bog nereda, ampak miru. “Kajti Bog ni Bog nereda, ampak miru.” (1 Kor14, 33) Zato Te prosim, da prineseš jasnost v moje misli, da me vodiš iz tega kaosa v Tvoj mir. Pomagaj mi videti upanje tam, kjer ga zdaj ne vidim, in smisel tam, kjer se vse zdi prazno.
Gospod, vem, da ko v mojem srcu zavladajo dvomi in strahovi, ustvarjajo zmedo in negotovost.
“Kjer je namreč zavist in prepirljivost, tam je nered in hudobija vsake vrste.” (Jak 3,16)
Nočem biti ujet v ta krog dvomov, pesimizma in nezadovoljstva. Očisti moje srce zavisti, razočaranja in občutka nemoči. Napolni me z zaupanjem v Tvoj načrt, tudi če ga zdaj še ne razumem.
Pomagaj mi, da ne gledam na svet skozi očala obupa, temveč da vidim Tvoje delo v mojem življenju. Naj se moj pogled usmeri na Tebe, na to, kar je resnično, plemenito in upanja vredno.
Prosim Te, pokaži mi pot iz tega stanja. Pomagaj mi najti rešitve, ki jih sam ne vidim. Pomagaj mi vzpostaviti pristne odnose z bližnjimi, ponovno začutiti ljubezen in varnost v svoji družini.
Naj v službi ne vidim le dolžnosti, ampak priložnosti, kako služiti in rasti. Naj ne obupam nad odnosi, ampak jih gradim s Tvojo močjo.
Ti si moj pristan, Gospod. Ko se vse okoli mene maje, ostajaš Ti moja skala. Naj se moje srce zasidra v Tvoji ljubezni, da bo tudi v nejasnih časih zaupalo, da imaš zame načrt, prihodnost in upanje.
Amen.
HvalA