Kralj, ki streže, in Bog, ki umre na križu – s to resnico, ki obrača svet na glavo, želim začeti današnji dan.
Kako težko je bilo to slišati, a kako potrebno. Ti si vedno hodil v resnici, tudi ko je bila ta boleča.
“In začel jih je učiti, da bo moral Sin človekov veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal,” (Mk 8,31)
Toda, Gospod, kako hitro se moje srce, tako kot srce učencev, obrne stran od tvojega križa k lastnim ambicijam.
Medtem ko si ti govoril o svojem trpljenju, sta dva od njih, po svoji materi, sanjala o častnih sedežih v tvojem kraljestvu. In jaz?
Tudi jaz prepogosto sanjam o priznanju, o uspehu, o tem, da bi bil pomemben v očeh sveta. Odpusti mi mojo slepoto in preračunljivost.
Gospod, pomagaj mi sprejeti pot križa
Ko si ju vprašal, ali moreta piti kelih, ki ga moraš ti piti, sta pogumno odgovorila: “Moreva.”
Nista vedela, kaj govorita, a ti si vedel. Vedel si, da pot za teboj vključuje trpljenje. To je kelih, ki ga moram sprejeti tudi jaz. To je kelih, pred katerim si tudi ti v svoji človeški naravi trepetal.
“In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Oče moj, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.«” (Mt 26,39)
Tvoja volja, ne moja, naj se zgodi. Pomagaj mi, da bom danes prešel od besed k dejanjem služenja, ne glede na ceno.
Učitelj, obrni moje srce k služenju
Ko so se drugi učenci razjezili, si jih vse zbral in jim pokazal novo pot. Pot, ki je obrnjena na glavo. Pot služenja in ponižnosti. To je merilo tvojega kraljestva.
“Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«” (Mk 9,35)
Ti si največji zgled tega. Ti, ki si Bog, si postal služabnik.
“Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Mar ne tisti, ki sedi pri mizi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže.” (Lk 22,27)
Tvoja pot je bila pot popolne izpraznitve samega sebe, pot ljubezni, ki se daruje do konca.
“in je sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.” (Fil 2,8)
To je pot, na katero vabiš tudi mene. Ne obljubljaš mi časti in slave po merilih tega sveta, ampak nekaj neizmerno večjega: delež pri tvoji slavi, če bom le ostal s teboj v preizkušnjah, ker pot v slavo vodi naravnost skozi križ.
“Če pa smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.” (Rim 8,17)
Gospod, naj danes iščem priložnost za služenje. Da bi jaz stregel Tebi v svojih bratih in sestrah.
Amen.
