Jezus,
Hvala ti za to novo jutro, za priložnost, da sem spet s teboj. Ko berem tvojo besedo, me vedno znova presune tvoj pogum in hkrati bolečina, ki si jo doživljal.
Pokazal si jim toliko dobrih del, ki so prišla naravnost od Očeta, a njihova srca so se zaprla in njihove roke so pograbile kamne. Ne zaradi tvojih del, ampak zaradi tvoje identitete. Ker si ti, človek, razodel, da si Bog.
Gospod, kako zlahka tudi moje srce postane podobno tisti množici. Morda ne vihtim kamnov, a te včasih omejujem, te zapiram v svoje ozke predstave o tem, kdo si in kaj lahko storiš.
Ko tvoja božanskost preseže moje razumevanje, ko tvoja resnica postane preveč zahtevna, se v meni potiho oglasi ista obtožba, ista sodba, ki je odmevala takrat:
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Bogokletno je govoril! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje.« (Mt 26,65)
Ti in Oče sta eno
A ti, Jezus, se nisi branil z jezo, ampak z močjo Besede. Spomnil si jih na Pismo, ki so ga tako dobro poznali, na obljubo dostojanstva, ki jo je Oče položil v vsakega človeka.
Jaz sem rekel: ›Bogovi ste, sinovi Najvišjega ste vsi vi.‹ (Ps 82,6)
Če je Oče nas, krhke in minljive, v svoji Besedi počastil s takšnim nazivom, kako naj bi potem tebe, ki si njegova večna Beseda, obtoževali?
Ti nisi le eden izmed nas; ti si tisti, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet. Tvoja izjava ni bogokletje, ampak najgloblja resnica našega obstoja: da sta Ti in Oče eno.
Kako mu torej vi, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, pravite: ›Bogokletno govoriš,‹ ker sem rekel: ›Božji Sin sem?‹ (Jn 10,36)
Verujem tvojim delom
Nato si nam dal preprost ključ, pot do vere: »verujte delom«. Ne prosiš za slepo verovanje, ampak za odprte oči in srce, ki te prepozna v znamenjih, ki jih delaš.
Gospod, prosim te, odpri danes moje oči, da bom videl tvoja dela v svojem življenju – v prijaznosti neznanca, v odpuščanju, ki ga prejmem, v miru sredi skrbi.
Danes nočem biti del jezne množice v Jeruzalemu, ki te hoče zgrabiti in utišati. Želim iti s teboj tja, »čez Jordan«, v kraj preprostosti in sprejemanja.
Tja, kjer so ljudje ob pogledu nate prepoznali, da je vse, kar je bilo rečeno o tebi, resnično. Naj bo moje srce danes takšen kraj.
Kraj, kjer ne mečem kamnov sodbe, ampak polagam predte svojo vero.
Amen.
