Dobro jutro, moj Gospod in Stvarnik,
prihajam predte v tišini tega novega dne in tvoja Beseda me že sprašuje, me predrami iz moje majhnosti in mojih skrbi.
“»Komu me hočete primerjati, da bi mu bil enak?« govori Sveti.” (Iz 40,25)
Nikomur, Gospod. Resnično ni nikogar, ki bi se lahko meril s teboj. Ko povzdignem oči in gledam v nebo, ki se svetli, se spomnim nočnih zvezd. Ti si jih ustvaril, vsako posebej.
“Prešteva število zvezd, vse kliče z njihovimi imeni. Velik je naš Gospod in mogočen v moči, njegova razumnost je brez mere.” (Ps 147,4-5)
Ti poznaš vsako zvezdo po imenu. Če poznaš vsako oddaljeno zvezdo v neštevilnih galaksijah, kako ne bi poznal mene?
Če s svojo močjo držiš v redu celotno vesolje, da nobena ne zastane, kako ne bi mogel urediti mojega malega, kaotičnega sveta?
“Ti si GOSPOD, ti edini. Ti si naredil nebo, nebes nebesa in vso njihovo vojsko, zemljo in vse, kar je na njej, morja in vse, kar je v njih. Vsemu temu daješ življenje in nebeška vojska te móli.” (Neh 9,6)
Vsemu daješ življenje, tudi meni. Tvoj dih je v meni to jutro, tvoja moč me ohranja. Tvoji čudeži niso le v daljnih galaksijah, ampak tukaj, v mojem dihanju, v bitju mojega srca.
“On dela velike, nedoumljive reči in čudeže brez števila.” (Job 9,10)
Pa vendar, Gospod, kljub vsemu temu védenju se tako pogosto počutim majhnega in izgubljenega. Moja duša je včasih kot Jakob, ki toži, da je njegova usoda skrita pred teboj, da ti uhaja moja pravica.
Počutim se neviden, preslišan, pozabljen v gneči sveta. V teh trenutkih se mi zdi, da me skrbi preplavljajo in pozabim, da sem lahko brez strahu pred svetom, ker si Ti z menoj.
“Zakaj si potrta, moja duša, in zakaj jezično vzdihuješ v meni? Upaj v Boga, saj se mu bom spet zahvaljeval, svojemu rešitelju in svojemu Bogu!” (Ps 42,12)
Da, duša moja, upaj v Boga! Gospod, ti nisi kot jaz. Ti se ne utrudiš in ne opešaš. Tvoja razsodnost je nedoumljiva, tudi takrat, ko jaz ne razumem poti, po kateri me vodiš.
Opazujem svet okoli sebe in vidim, kako se tudi najmočnejši med nami, mladeniči polni zagona, spotikajo in padajo.
Utrujenost in pešanje sta del našega krhkega življenja. A ti si drugačen. Ti si večni Bog, ki trudnemu daješ moči in onemoglega obilno krepčaš.
Zato se danes odločam, da bom zaupal vate. Ne v svojo moč, ki je tako minljiva, ampak vate, ki si večni Bog. Tvoja obljuba je, da tisti, ki zaupajo vate, dobivajo novo moč, nove peruti.
Podari mi danes te peruti orla, Gospod. Ne, da bi pobegnil pred težavami, ampak da bi se dvignil nad njih s tvojo močjo.
Daj mi milost, da bom tekel in ne opešal, da bom hodil skozi ta dan in se ne utrudil.
Ker verujem in se z vsem srcem oklepam obljube, da je zate vse mogoče in da v tebi vse zmorem.
“Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.” (Flp 4,13)
Hvala ti za to Besedo, ki me dviga. Hvala ti za novo jutro in za novo moč, ki jo polagaš vame.
Amen.
