Gospod, moj Oče,
poln veselja in čudenja prihajam predte. Tvoja dela me vedno znova osupnejo, saj presegaš vse, kar si lahko predstavljam. Tvoje poti niso moje poti, a ravno v tem se razodeva Tvoja veličina.
Ko gledam Janeza Krstnika, Tvojega glasnika, vidim, kako natančno vodiš vse stvari, kako pošlješ pravo osebo ob pravem času, da pripravi srca in zbudi upanje.
Tudi v moje življenje pošiljaš ljudi in dogodke, ki me vodijo bliže Tebi, čeprav teh včasih ne razumem najbolje. Naj moje srce prepozna znamenja Tvoje ljubezni, naj vsako novo jutro postane priložnost za zahvalo.
Vesel sem, ker si milostljiv, Gospod. Tvoje usmiljenje je preseglo Elizabetino nerodovitnost, in tudi v meni želiš preoblikovati šibkost v moč. Naj se moje veselje širi kot plamen, da bo tudi druge navdihovalo k veri in zaupanju v Tebe.
V mojem veselju je tudi čudenje. Ko pomislim na Tvojo moč in svetost, se vprašam: »Kdo sem, da Ti, Stvarnik vsega, gledaš name?« Vem, da me vidiš, ne zaradi mojih zaslug, temveč zaradi Tvoje ljubezni, ki presega vse meje.
Naj moje čudenje odpira moje srce za poglobljeno vero. Naj Tvoja dela v meni zbudijo hrepenenje, da Te vsak dan znova poiščem, da Te spoznavam v vsakem blagoslovu in preizkušnji.
Gospod, razjasni svoje obličje nad menoj, da bom še globlje razumel Tvojo zvestobo in milost. Naj moje življenje, kakor Zaharijeva pesem, postane hvalnica Tvoji dobroti in veličini.
Amen.
