Gospod,
v tem trenutku prihajam k tebi z globoko bolečino v srcu. Soočen sem z lastno minljivostjo, kar me pretresa do temeljev, in v meni vzbuja strah ter negotovost glede prihodnosti.
Kako naj ohranim upanje in veselje, ko se zdi, da se svet okrog mene podira? Kako naj preženem temne oblake dvoma in obupa?
Spominjam se tvojih besed:
“Zato ne omagujemo. Čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.”
2 Kor 4, 16-18
Gospod, kako naj se oprimem tega upanja, ko se zdi, da mi tla polzijo izpod nog, in me preplavlja strah pred neznanim?
V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če ne bi bilo tako, bi vam povedal. Grem, da vam pripravim prostor. In če grem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.
Jn 14, 2-3
Ti si že pripravil pot v večnost, Gospod. Ti si moje pribežališče in moj mir, v tebi najdem uteho in zavetje pred viharji življenja.
Gospod, daj mi moč, da bom zaupal v tvojo obljubo večnega življenja. Naj Sveti Duh prežame moje srce in me napolni z mirom. Pokaži mi, kako naj vidim onkraj tega začasnega trpljenja, kako naj v tvoji obljubi najdem veselje, ki presega trenutno bolečino in stisko.
“Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi vsak, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje” (Jn 3,16). Naj ta ljubezen prežame mojo dušo in mi daje moč v trenutkih dvoma in strahu.
Gospod, vem, da je življenje na tej zemlji minljivo, toda tvoja ljubezen in obljuba neumrljivosti sta trdna in večna. Pomagaj mi, da ne omagam, da ne izgubim optimizma. Naj tvoja milost in Sveti Duh napolnita moje srce. Ti sam bodi moj Tolažnik.
Hvala ti, Gospod, za vse blagoslove, za vse ljudi, ki so okrog mene in me imajo radi. Objemi tudi njih.
Vate zaupam, Jezus.
Amen.
