Jutranja molitev – Iz puščave v cvetoči vrt

Moj Gospod,

prihajam predte v tišini tega novega dne, kakor sta tista dva slepa iz evangelija prišla k tebi – s hrepenenjem in upanjem.

Tudi sam sem pogosto slep, Gospod. Slep za tvojo navzočnost v preprostih stvareh, slep za potrebe ljudi okoli mene, slep za pot, ki si jo pripravil zame.

Toda ti si tukaj, v hiši mojega srca, in me sprašuješ isto, kot si vprašal njiju: »Ali veruješ, da morem to storiti?«

In moj odgovor se dviga iz globin duše: »Da, Gospod, verujem!«

Verujem, da lahko odpreš moje oči in ozdraviš mojo slepoto.

Zato se danes oklepam tvojih besed, ki so obljuba in moč:

»Zgôdi se vama po vajini veri!« (Mt 9,29)

Naj se mi zgodi po moji veri vate. Po veri, da nisi le Bog preteklosti, ampak Bog sedanjosti, ki danes dela čudeže v mojem življenju. Prosim te, dotakni se mojih oči, da bom resnično videl.

Saj si obljubil čas prenove, čas, ko se bo vse obrnilo na glavo v tvoji čudoviti logiki.

»Še malo časa in Libanon se spremeni v vrt, in vrt bo veljal za gozd!« (Iz 29,17)

Gospod, naj se ta preobrazba zgodi v meni. Naj puščava mojega srca postane cvetoč vrt, poln tvojega življenja. Naj se moja majhnost in revščina spremenita v gozd trdnosti in zavetja za druge, vse po tvoji milosti. Prosim te, daj, da spregledam in vidim Tvojo slavo.

Kajti tvoja obljuba velja za vse, ki so na robu, za vse, ki se počutijo nevidne in neslišane.

»Tisti dan bodo gluhi slišali besede knjige in oči slepih bodo videle iz mraka in teme.« (Iz 29,18)

Odpri moja ušesa za tvojo Besedo in moje oči za tvojo luč, da bom znal prepoznati tvoje delovanje sredi mraka in hrupa tega sveta.

Posledica tega videnja in slišanja pa ni ponos, ampak neizmerna, ponižna radost.

»Ponižni se bodo brez konca veselili v Gospodu, in najubožnejši med ljudmi se bodo radovali nad Izraelovim Svetim.« (Iz 29,19)

Daj, da bom danes med temi ponižnimi, ki se veselijo v tebi. Da bom našel svojo radost ne v tem, kar imam ali zmorem, ampak v tem, kar si ti – moj sveti Bog.

S to novo vizijo izgine strah. Izgine občutek manjvrednosti in sramu, ki me tako pogosto hromi.

»Odslej naj ne bo več Jakob osramočen in njegov obraz naj odslej ne obledi več.« (Iz 29,22)

Hvala ti, ker me rešuješ sramu. Ker mi v Kristusu daješ novo ime in novo dostojanstvo. Moj obraz naj ne bo več bled od strahu, ampak naj žari od veselja, ker sem tvoj otrok.

Zato lahko z vsem srcem vzklikam besede psalmista, ki so moja jutranja himna zaupanja.

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal?« (Ps 27,1)

Ti si moja luč, ki razsvetljuješ mojo temo. Ti si moja rešitev pred vsem, kar me ogroža.

»Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi trepetal?« (Ps 27,1)

Ob tebi sem varen. Pomagaj mi danes živeti brez strahu pred svetom, saj si ti varuh mojega življenja. Nihče in nič me ne more iztrgati iz tvoje roke.

Moja vera ni prazno upanje, ampak trdno prepričanje, utemeljeno na tvoji zvestobi.

»Verujem, da bom užival Gospodove dobrote v deželi živih.« (Ps 27,13)

Verujem, da tvoje dobrote niso rezervirane le za večnost, ampak jih lahko okušam že danes, tukaj, v deželi živih. Pomagaj mi jih prepoznati.

Zato začenjam ta dan s tvojim klicem k pogumu, ki naj odmeva v meni do večera.

»Upaj v Gospoda, bodi pogumen, naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!« (Ps 27,14)

Da, Gospod. Danes bom upal vate. Zaupal ti bom. Naj se moje srce okrepi v tebi.

Amen.

Leave a Comment