Gospod Jezus,
prihajam pred Tebe z odprtim srcem in željo po razumevanju Tvoje brezpogojne ljubezni. Ko pomislim na vse trenutke, ko sem se oddaljil od Tebe, me preplavi spoznanje, da me nikoli nisi pozabil.
Tvoja ljubezen do mene ni odvisna od tega, kako pogosto padam ali kako daleč sem odšel. Vedno me prideš iskat, kadar se izgubim.
»Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in izgubi eno izmed njih, ne pusti vseh devetindevetinskih v gori in ne gre po izgubljeno, dokler je ne najde?« (Lk 15,4)
Gospod, včasih sem v življenju kot izgubljena ovca ali drahma – morda prepuščen svojim strahovom, dvomom ali napakam. Ti hodiš za mano, dokler me ne najdeš, me sprejmeš v svojem objemu in prineseš domov.
Tvoja ljubezen je neizmerna in brezmejna, vedno pripravljena, da me obnoviš, tudi ko se zdi, da sem preveč oddaljen ali nevreden.
Pomagaj mi razumeti, kako dragocen sem v Tvojih očeh, ne glede na moje napake ali pomanjkljivosti. Tvoje iskanje ni le v besedah, ampak v dejanjih – Ti iščeš in najdeš tiste, ki so izgubljeni, in jih vračaš v objem Tvoje ljubezni. Še več, iz tega narediš veselje za vse. Sam praviš:
»In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‘Veselite se z menoj, našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.’« (Lk 15,6)
Nauči me, Gospod, da bom tudi jaz sledil Tvojemu zgledu, da bom iskal in pomagal tistim, ki jih poznam, ki so morda v stiski ali so se oddaljili.
Pomagaj mi, da bom vedno odpirajoč srce za vsakogar, ki potrebuje pomoč, in da bom vedel, da ni nobene duše, ki bi bila preveč izgubljena, da bi bila sprejemljiva za Tvoje usmiljenje.
Gospod, hvala Ti, da me nikoli ne obsojaš, ampak me ljubiš in si pripravljen vedno znova začeti iskanje. Odpusti mi, kadar pozabim na Tvoje brezpogojno usmiljenje. Hvala, ker me tako zelo ljubiš.
Vzemi moje srce, Gospod, in ga oblikuj po svoji volji. Naj bo to srce pripravljeno na sprejemanje Tvoje ljubezni in vedno odprto za druge, da bodo tudi oni doživeli Tvoj mir in srečo.
Amen.
