Jutranja molitev – Hodiš po mojih valovih

Gospod,

Prihajam predte, ko se dan prebuja, in moje srce Te slavi, kajti Ti si Bog, ki je prišel med nas.

Vse je obšel strah in slavili so Boga. Govorili so: ›Velik prerok je vstal med nami‹ in ›Bog je obiskal svoje ljudstvo.‹ (Luka 7,16)

Gledam Te, kako po velikem čudežu nasičenja množice ne iščeš slave, temveč samoto. Učence pošlješ naprej, sam pa se umakneš na goro, da bi bil z Očetom.

Učiš me pomena tihe molitve, umika od hrupa sveta, da bi se srečal s Teboj.

On pa se je umikal v samoto in molil. (Luka 5,16)

Vidiš me v mojih nevihtah

Tudi jaz sem pogosto sredi morja svojega življenja, utrujen od veslanja proti nasprotnim vetrovom skrbi, dvomov in izčrpanosti.

Zdi se mi, da sem sam in da me nihče ne vidi. A Ti me vidiš. Tvoj pogled seže čez razburkano morje mojega srca.

Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih. (Mr 6,48)

Prihajaš k meni na najbolj nenavaden način, tam, kjer Te najmanj pričakujem. Hodiš po valovih mojih težav, po tistih stvareh, za katere verjamem, da me bodo potopile.

Čez morje je vodila tvoja pot, tvoja steza čez velike vode, a tvojih sledov ni bilo mogoče spoznati. (Ps 77,20)

Gospod, Ti si JAZ SEM

Moj prvi odziv na Tvojo navzočnost je pogosto strah. Zdiš se mi kot prikazen, saj Tvoja moč presega moje razumevanje. V grozi zavpijem. A Ti me takoj potolažiš.

Vsi so ga namreč videli in se prestrašili. On pa je takoj spregovoril z njimi in jim rekel: ›Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!‹ (Mr 6,50)

Tvoje besede »Jaz sem« odmevajo skozi vso zgodovino odrešenja. Niso le besede tolažbe; so razodetje Tvojega božanstva.

Jezus pa jih je takoj nagovoril: ›Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!‹ (Mt 14,27)

V teh besedah prepoznam istega Boga, ki se je razodel Mojzesu v gorečem grmu. Ti si večni, vsemogočni JAZ SEM.

Bog je rekel Mojzesu: ›JAZ SEM, KI SEM.‹ In rekel je: ›Tako reci Izraelovim sinom: »JAZ SEM me je poslal k vam.«‹ (2 Mz 3,14)

Prosim Te, vstopi danes v čoln mojega življenja. Ko si Ti z menoj, se celo največji vihar spremeni v tišino.

Vihar je pomiril v tišino, valovi so obmolknili. (Ps 107, 29)

Okrepi me s svojo obljubo, da bom hodil skozi ta dan ne v strahu, ampak v zavedanju Tvoje stalne navzočnosti.

»Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepim te in ti pomagam, podpiram te s svojo pravično desnico.« (Iz 41, 10)

Gospod, naj moje srce ne bo slepo. Da bi Te prepoznal ne le v mogočnih delih, ampak v Tvojem tihem prihodu sredi mojih bojev. Hrepenim po tem, da bi imel resnično izkušnjo živega Boga in Te častil z vsem svojim bitjem.

Tisti pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: ›Resnično si Božji Sin.‹ (Matej 14,33)

Amen.

Leave a Comment