Gospodar mojega življenja,
Ti si zasadil vinograd moje duše, ga skrbno obdal z ograjo svoje ljubezni in milosti, izkopal tlačilnico upanja in sezidal stolp svoje navzočnosti. Vse si mi dal. Vse si mi zaupal.
In pričakoval si sadove. Pričakoval si pravico in pravičnost, a kako pogosto si našel le sebičnost in prelivanje krvi mojega ega, ki je vpil po svojem.
“Kajti vinograd Gospoda nad vojskami je Izraelova hiša in Judovi možje so njegova priljubljena sadika. Pričakoval je pravico, pa glej, prelivanje krvi, pričakoval je pravičnost, pa glej, vpitje.” (Iz 5,7)
Nato si poslal svojega Sina. Njega, ki je edini pravi Dedič vsega. In moje srce, tako pogosto podobno tistim vinogradnikom, je v svoji slepoti in napuhu pomislilo le na lastno korist.
Ti si dedič, ki so ga zavrgli
V globinah moje grešnosti se je rodila ista misel, ista zarota proti tebi, Jezus. Želja, da bi te ubil in se polastil dediščine, ki mi ne pripada.
Ko pa so vinogradniki zagledali sina, so rekli med seboj: ›To je dedič. Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹ (Mr 12,7)
In storil sem to. Z vsakim grehom, z vsako zavrnitvijo tvoje ljubezni, sem te pahnil iz vinograda svojega srca in te križal.
“Pahnili so ga iz vinograda in ga ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda?” (Lk 20,15)
Toda tvoj načrt je bil večji od moje hudobije. Vržen iz vinograda, umrl si zunaj vrat, da bi me s svojo sveto Krvjo posvetil in očistil.
“Zato je tudi Jezus trpel zunaj vrat, da bi s svojo krvjo posvetil ljudstvo.” (Heb 13,12)
Kamen, ki sem ga jaz, neumni zidar, zavrgel, si ti, Oče, naredil za vogelni kamen mojega življenja, mojega upanja in mojega odrešenja.
“On je tisti kamen, ki ste ga vi, zidarji, zavrgli in ki je postal vogelni kamen.” (Apd 4,11)
Vcepljen v tvojo milost
In zdaj, v tem jutru, stojim pred teboj v tihem začudenju. Odlomil si veje, ki niso prinašale sadu, in mene, divjo oljko, si vcepil mednje.
“Če pa so se nekatere veje odlomile, ti pa si bil divja oljka in si bil vcepljen mednje ter si postal soudeležen pri korenini in sočnosti oljke…” (Rim 11,17)
Gospod, hvala ti, da si me, divjo in nevredno oljko, vcepil v svojo Žlahtno Trto. Hvala, ker si mi dovolil, da sem postal mladika na tvoji trti, deležna korenine in sočnosti tvoje neskončne ljubezni.
Tako se je zgodil čudež. Vinogradniki so hoteli ubiti Dediča, da bi se polastili dediščine. Ti pa si dopustil smrt Dediča, da bi mene naredil za dediča.
“In če ste Kristusovi, ste Abrahamov potomec, po obljubi pa dediči.” (Gal 3,29)
Danes želim živeti iz te resnice. Pomagaj mi, da ne bom kot hudobni vinogradniki, ki so si hoteli prilastiti dediščino, ampak da bom živel kot dedič, ki prinaša sadove tvojega Kraljestva in si prizadeva, da bi bil tvoj dar drugim.
Daj mi srce, ki ti bo zvesto dajalo pridelek ob svojem času.
Amen.
