Moj Bog,
v tvoji neskončni modrosti prepoznavam omejitve svojih misli in del. V vsem svojem trudu pod soncem pogosto pozabljam, da vse mine, da nič ne traja večno. Kot pravi tvoja beseda:
“Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!” (Pridigar 1,2).
Ko se vrtim v krogih ponavljajočih se dni, iščoč zadovoljstvo, spoznavam, da vse, kar delam, je prazno brez tebe.
Gospod, prosim Te za pravo spoznanje, ki presega minljive stvari tega sveta. Daj mi modrost, da prepoznam, kaj je resnično pomembno, kaj vodi v življenje, ki ima trajno vrednost.
Kot piše v tvojih Svetih spisih: “Kdor se zanaša na bogastvo, pade, pravični pa kakor zeleno listje uspevajo” (Pregovori 11,28).
Uči me, da ne postavljam upanja v stvari, ki se bodo izgubile v času, temveč v tvojo večno ljubezen in resnico.
Naj me ne zavaja to, kar se zdi novo in vznemirljivo, ampak me vodi k temu, kar je večno in trajno.
“Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke” (Heb 13, 8).
Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, da bo moje življenje odsev tvoje volje. Naj moje srce išče tvojo bližino, saj le pri Tebi najdem polnost, ki je svet ne more dati.
Hvala Ti, Gospod, za dar tvojega spoznanja in za moč, da v tej minljivosti sveta najdem večno resnico v Tebi. Naj bodo moje oči vedno usmerjene v tvoje sveto obličje, kot pravi psalmist:
“Svetilka mojemu koraku je tvoja beseda, luč na moji stezi” (Ps 119, 105).
Amen.
