Gospod Jezus,
sejalec večnega življenja, prihajam predte ob tej novi zori, ko se dan prebuja, in moje srce je kakor zemlja, ki čaka na tvoje seme.
Ti si tisti, ki hodiš po njivi mojega življenja in neprestano seješ.
In v prilikah jim je veliko govóril: »Glejte, sejalec je šel sejat.« (Mt 13,3)
Tvoja prilika danes govori naravnost v mojo dušo. Tvoje kraljestvo je kakor seme, ki si ga posejal vame.
Drugo priliko jim je podal in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi.« (Mt 13,24)
Učiš me, Gospod, da je to seme Tvoja sveta Beseda, ki jo danes ponovno sprejemam.
“Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda.” (Lk 8,11)
Pomagaj mi, da ne bom skoparil s Tvojo besedo v svojem življenju. Naj jo velikodušno sejem s svojimi dejanji, besedami in mislimi, da bom lahko nekega dne tudi obilno žel.
“To pa pravim: Kdor skopo seje, bo skopo tudi žel; kdor pa obilno seje, bo obilno tudi žel.” (2 Kor 9,6)
Gospod, Ti daješ rast!
Kako čudovita je skrivnost, ki mi jo razodevaš! Jaz živim svoje dni – spim in bedim, delam in počivam – Ti pa v meni deluješ na skrivnosten način, ki ga ne morem doumeti.
Seme Tvoje Besede raste v meni in jaz sploh ne vem, kako. Osvobajaš me bremena, da bi moral vse nadzorovati in razumeti.
“Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je dal rast.” (1 Kor 3,6)
Gospod, pogosto se počutim majhnega in neznatnega, kakor gorčično zrno, najmanjše od vseh semen. Toda Ti mi obljubljaš, da lahko tudi iz moje majhnosti zraste nekaj velikega, če ti le dovolim delovati.
Verjamem, da sem izbran kljub moji majhnosti. Naj moje življenje, ukoreninjeno v Tebi, postane zavetje za druge, prostor, kjer bodo našli senco in mir.
Pripravi me na dan žetve
Vem, da pride čas, ko bo sad dozorel. Pride ura žetve. Ne želim si, da bi me ta dan presenetil. Zato te prosim, Gospod, delaj v meni, oblikuj me in me pripravi.
“Zamahujte s srpom, ker žetev je zrela. Pridite, stopajte, ker stiskalnica je polna, kadi se prelivajo, kajti njihova hudobija je velika.” (Jl 4,13)
Naj bom ob Tvojem prihodu zrel sad, pripravljen za Tvojo kaščo. Naj bom pšenica, ne plevel.
“In iz templja je prišel drug angel in z močnim glasom zaklical njemu, ki je sedel na oblaku: »Zamahni s srpom in žanji, kajti prišla je ura žetve in žetev na zemlji je zrela.«” (Raz 14,15)
Hvala, ker mi ne govoriš le v prilikah, ampak si želiš, da bi bil del tvojega notranjega kroga, učenec, ki mu vse razložiš.
Prosim, odpri mi danes oči in srce, da bo Tvoja beseda, luč za oči, in da bom resnično razumel Tvojo voljo zame.
Amen.
