Gospod,
hvala ti, ker si mi podaril progo, po kateri naj hodim – ne tujo, ne izposojeno, ampak pot, ki si jo zasnoval posebej zame.
V tvoji modrosti si položil cilje, ovinke in včasih tudi hribe, a ti si tudi tisti, ki mi daješ moč, da vztrajam.
Pomagaj mi, da ne bom več gledal na druge in se primerjal, temveč da bom tekel s pogledom uprtim v Jezusa, začetnika in dopolnitelja moje vere. (Heb 12, 1–2)
Daj, da bom znal reči “ne” vsemu, kar me vleče stran od tvoje volje – teži preteklosti, skušnjavam sedanjosti, in lažem prihodnosti.
Gospod, pogosto sem utrujen. Pridejo dnevi, ko se spotaknem, ko bi najraje odnehal. A ti praviš: “Kdor zaupa v Gospoda, teče, pa se ne upeha.” (Iz 40, 31) Naj tvoja obljuba postane moj vir moči.
Pomagaj mi, da ne bom tekel s svojo močjo, temveč v tvojem duhu – maziljen z oljem tvoje navzočnosti, pripravljen, da opravim svojo dolžnost v tvoji moči, ne v svoji.
Očisti moje srce vseh bremen – zagrenjenosti, nepotrpežljivosti, samopomilovanja in dvoma. Pomagaj mi odstraniti vsako navado, ki mi krade čas in pušča srce prazno. Uči me, Gospod, živeti osredotočeno, ne razpršeno; preudarno, ne impulzivno; v milosti, ne v iluziji popolnosti.
Ko se izgubim v vsakdanjih skrbeh, me spomni, da ni nagrada dana tistim, ki tečejo najhitreje, temveč tistim, ki ne obupajo.
Ko se zdi cilj daleč, mi daj vero, da sem bližje kot mislim.
Ne dovoli, da bi me odvrnila mnenja drugih. Naj ne tečem po urniku tega sveta, ampak po ritmu tvoje milosti. Naj poslušam tvoj glas, ki me vodi, korak za korakom.
Ko pridem na konec poti, želim, da bi lahko iz srca rekel: “Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.” (2 Tim 4, 7)
In da bi slišal tvoje besede: “Dobro, zvesti služabnik.”
Vse to prosim v imenu Jezusa, ki je pot, resnica in življenje.
Amen.
