Gospod,
vem, da si tukaj, da me slišiš, da gledaš vame globlje, kot gledam sam vase. In prav zato prihajam – ker vem, da lahko pred Teboj odprem tudi tiste kotičke sebe, ki jih pred drugimi skrivam.
Ne želim živeti z dvojnimi merili. Ne želim kazati nasmeha navzven, če v sebi nosim misli, ki niso od Tebe. Vem, da svet ne vidi vsega, a Ti vidiš vse.
Ti vidiš moje misli, ko me zagrabi dvom. Ti vidiš, kam uhaja moj pogled, ko sem sam. Ti slišiš, kako govorim o drugih v svojih mislih, preden odprem usta.
In prav tu, Gospod, želim spremembo. Želim, da očistiš moje srce. Ne površinsko, ne samo za nekaj dni, ampak globoko. Trajno. Po Tvoji meri.
Vem, da čistost ni popolnost. Vem, da ne pričakuješ, da bom brez napak. A tudi vem, da si Bog svetosti. Da Tvoj Sveti Duh v meni ne želi bivati poleg zmede, laži, zavisti, razuzdanosti ali samopomilovanja. Vse to, kar se tako lahko prikrade v moje misli.
Zato Te prosim: naredi prostor za sebe v mojem umu. Naj bo vsaka misel, ki ni od Tebe, odstranjena, ujeta in nadomeščena z mislijo resnice, čistosti, vere, ljubezni.
Z vsem svojim bitjem kličem k Tebi:
“Čisto srce, o Bog, ustvari v meni in duha stanovitnosti obnovi v moji notranjosti.” (Ps 51,12)
In ko to berem, začutim, da ni konec. Da še ni prepozno. Da je Tebi mogoče verjeti, ko rečeš, da obnavljaš. Tudi mene.
Včasih se mi zdi, da sem že prevečkrat padel. Da sem prevečkrat dovolil, da moje misli uidejo izpod nadzora. Da sem že prevečkrat reagiral iz jeze, strahu, sebičnosti. A Ti si Bog, ki dviguje, ne zavrača. Bog, ki usmiljeno pogleduje nase, ko prideva pred Tebe. In prav zato Ti danes znova izročam sebe.
Gospod, pomagaj mi tudi, da varujem, kar gledam in poslušam. Da ne hranim svoje duše s stvarmi, ki jo zastrupljajo. Naj bom občutljiv – ne puritansko prestrašen, ampak duhovno buden. Naj čutim, kdaj neka vsebina, pogovor, šala ali prizor ne pripomore k moji čistosti. In da takrat ne obstanem, ampak se obrnem – proč, proti Tebi.
Naj vzamem sledeče besede za svoje:
»Kar je resnično, kar je častno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo … to imejte v mislih.« (Flp 4, 8)
To želim misliti. To želim premišljevati. Naj se moj notranji svet oblikuje po teh merilih, ne po standardih okolice.
Ko me bo vleklo nazaj v stare miselne vzorce, me opomni, da sem nova stvaritev. Ko me bo sram, ker sem padel, mi pokaži svojo milost. Ko bom utrujen od boja, mi daj moč, da ne obupam.
Gospod, ničesar ne skrivam. Tukaj sem. Z vsem, kar sem. Vem, da ne iščeš popolnega človeka, ampak srce, ki je pripravljeno biti spremenjeno. In danes, tukaj, zdaj – sem to srce. Daj, da bo moje srce čisto in moje misli polne luči.
Amen.
