Vstali Gospod,
pred Tebe prihajam z odprtim srcem, obsijanim z lučjo velikonočnega jutra, a še vedno polnim vprašanj. Ali imam vse, kar je potrebno, da Ti resnično sledim v novo življenje? Ali sem pripravljen žrtvovati vse, kar imam, in postaviti Tebe, zmagovalca nad smrtjo, na prvo mesto v svojem življenju?
Vem, da si rekel:
“Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.” (Lk 14,26).
Gospod, ob pogledu na Tvoj prazen grob se zavedam, da lahko le takrat, ko Te popolnoma postavim na prvo mesto, v resnici z veseljem ljubim in služim tistim, ki jih imam najraje.
Pomagaj mi, da bom lahko to storil. Postani vir vseh mojih odnosov, da bo Tvoja vstajenjska ljubezen tista, ki nas povezuje in premaguje vsako temo.
Nošenje križa v upanju na vstajenje
Gospod, Tvoje vstajenje osmišlja in odrešuje. Ali nosim svoj križ, kot si me učil s svojim zgledom? Ali sem ga pripravljen prenašati, zavedajoč se, da preizkušnje in trpljenje nimajo zadnje besede, temveč jo ima tvoje življenje?
Poznam Tvoje besede:
“Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.” (Lk 14,27)
Ali vzamem ta križ in hodim z njim ljubeče, s pogledom, uprtim v Tvojo končno zmago?
Vstali Gospod, prosim, da me v tem dnevu napolniš z močjo svojega Duha. Naj resnično postanem Tvoj učenec. Odpusti mi obotavljanje in trenutke, ko padam pod svojim križem ali iščem pot mimo Tebe.
Pomagaj mi, da bom v srcu gojil pripravljenost, da se odpovem svojim načrtom in sledim Tebi. Naj bo moja vera v Tvoje vstajenje trdna in iskrena, moja predanost pa popolna.
Amen. Aleluja.
