Gospod,
daj, da bi moj post imel smisel. Nočem, da ostane le zunanje dejanje, prazna odpoved ali tradicija brez srca. Želim, da postane pot do Tebe, odkrivanje globlje ljubezni in resnice, ki me spreminja od znotraj.
Tvoja Beseda me uči, da pravi post ni le odpoved hrani, ampak odpoved sebičnosti, napuhu in brezbrižnosti.
“Mar ni to post, ki ga hočem: da razvežeš krivične spone, odpustiš vezi jarma, osvobodiš zatirane in zlomiš vsak jarem?” (Iz 58, 6)
Gospod, če moj post ne prinaša večje ljubezni, če me ne odpira za druge, potem je zaman.
Pomagaj mi, da bo moj post daritev, ki razširja moje srce – da ne bo le odpoved, ampak dajanje. Naj ne bom usmerjen le nase, ampak na tiste, ki trpijo.
“Mar ni v tem, da lačnemu deliš svoj kruh in pripelješ v svojo hišo uboge brezdomce?” (Iz 58, 7)
Gospod, pokaži mi, komu lahko danes pomagam, kje lahko prinesem Tvojo ljubezen in kako naj v majhnih dejanjih postanem Tvoj resnični služabnik.
Naj me post ne zapre vase, ampak naj me odpre za Tebe. Naj ne bo breme, ampak radostna pot očiščenja. Naj me ne vodi ponos, ampak ponižnost. Naj me ne ločuje od ljudi, ampak naj me uči videti Kristusa v vsakem človeku.
Hvala Ti, Gospod, ker me spremljaš na tej poti. Očisti moje srce, utrdi mojo voljo in podari mi milost, da bo moj post resnično iskren in iz ljubezni do Tebe.
Amen.
