Ljubi nebeški Oče,
prihajam k Tebi takšen, kot sem – s svojimi dvomi, negotovostmi in vprašanji o lastni vrednosti. Pogosto gledam nase skozi oči sveta, skozi svoje neuspehe in pomanjkljivosti, namesto da bi videl to, kar vidiš Ti. A Tvoja beseda mi pravi:
»Dragocen si v mojih očeh, spoštovan si in te ljubim.« (Iz 43, 4)
Gospod, pomagaj mi, da bi začel verjeti tej resnici in jo nosil v srcu.
Včasih se primerjam z drugimi in čutim, da nisem dovolj dober. Strah me je, da nisem vreden ljubezni, da ne zadoščam. A Ti me opominjaš:
»Ne glej na zunanjost… Gospod gleda na srce.« (1 Sam 16, 7)
Oče, pomagaj mi sprejeti samega sebe, ne zaradi popolnosti, ampak zaradi tega, ker sem Tvoj – ustvarjen po Tvoji podobi, z namenom in vrednostjo.
Gospod, nauči me videti sebe skozi Tvoje oči. Naj moje dostojanstvo ne temelji na tem, kar dosežem, temveč na tem, kdo sem v Tebi. Naj bo moje srce ukoreninjeno v Tvoji ljubezni, ki me ne določa glede na moje uspehe ali neuspehe, temveč me sprejema takšnega, kot sem.
Ko padam v dvome, me spomni, da sem Tvoj otrok. Ko se sprašujem, ali sem dovolj, mi daj vedeti, da me Ti nikoli ne meriš po merilih tega sveta. Daj mi pogum, da se ne bom skrival v senci lastnih strahov, ampak da stopim naprej z zaupanjem, da sem vreden ljubezni, spoštovanja in ima enkratno poslanstvo.
Hvala Ti, Oče, ker si me ustvaril tako, kot si želel. Hvala, ker me ljubiš ne glede na vse. Naj se vsak dan bolj zavedam svoje vrednosti v Tebi in naj to resnico nosim s seboj v vsako situacijo, v vsak odnos, v vsako odločitev.
Amen.
