Jeremija 31:12

Prišli bodo in vriskali na Sionski višini, žareli od veselja spričo GOSPODOVE dobrote: spričo žita, novega vina in svežega olja, spričo mlade drobnice in goveda. Njihovo življenje je kakor obilno namakan vrt, onemoglost se jih ne loti več.

1 thought on “Jeremija 31:12”

  1. Točno tako. Tako se spoznamo med seboj, če delimo z drugimi in v izkazani dobroti, ki smo jo sami dobili ali drugim dali se pomnoži ljubezen in samo to ostane! Vse drugo je lari fari, nič, se reče.
    Spoznani bomo in smo le po resnici, v kateri živimo sedaj. Življenje nas tako uči, da moramo sprejet vse, kar pride in zaobjet in iti dalje z bremenom, če je večje ali manjše, ni važno. Moči dobimo zadosti za vse.
    Ne se bati, zmoremo, če je pa pretežko podeli z bližnjim. Če te noče poslušat ni bližnji. Naučila sem se veliko v svojem življenju, zato vem in takoj začutim bližnjega. Ne družim se s takimi, ki ne sprejemajo resnice, grem dalje. Ne obsojam jih, ker niso spoznali. Žalostno, a resnično, tudi tisti, ki so šteti verni v cerkvi in ki naj bi sledili Kristusu?

    Odgovori

Leave a Comment