Gospod,
Ti poznaš moje hrepenenje, da bi bil v Tvoji bližini in dajal sad, ki prihaja od Tebe. Nihče ne more potešiti te lakote in žeje, ki je v meni in bi si jo tako rad olajšal s svojim trudom.
Pa vendar je moje početje jalovo. Vse moje dejavnosti, načrti uspeha, ki jih imam in druženja z ljudmi ne morejo pogasiti želje po tem, da bi uspeval v stvareh, ki jih Ti zares želiš zame.
Daj, da bi zame veljale te besede iz Tvoje Knjige življenja:
Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA
Jeremija 17:7-8
in je GOSPOD njegovo zaupanje.
Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
ki steza svoje korenine k potoku,
ne boji se, ko pride vročina,
njegovo listje ostane zeleno;
v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
in ne neha roditi sadu.
Tako kot si dal Samarijanki ob vodnjaku piti iz izvira žive vode, tako Te jaz prosim, dragi Jezus, da jo daš piti tudi meni (Janez 4:7-15).
Naj vedno znova okušam sladkost Tvoje studenčnice. Napoji mojo suhost, da bom lahko tudi drugim pričeval o tej vodi in njeni ozdravljujoči moči. Želim, da bi jih pripeljal k njenemu izviru – Tebi samemu!
Amen.
