Molitev na podlagi odlomka: Jn 14,4-6
Kje drugje kot na poti spoznaš, kako si odvisen od drugih, od oznak, ki so ob poti, od ljudi, ki so pripravljeni pomagati, od sopotnikov, ki ti pomagajo na poti. Gospod, hvala ti za to zavedanje. Da nam kažeš, kaj je namen naše poti in da jo košček za koščkom razkrivaš. Ker če bi vse vedeli vnaprej, bi se usedli na prvi kamen ob poti in ne bi želeli naprej; preveč bi se prestrašili celotne poti.
Hvala, ker nam usmerjaš vsak korak. Hvala za vsa drobna opozorila, ko nam govoriš, da smo zgrešili in da se moramo vrniti k Tebi. Ko smo smo nesrečni, ko smo otrdeli, ko so ljudje ob nas vedno bolj tujci. Ko enostavno hrepenimo po več, po globini, po toplini, po miru, ki ga daješ le Ti.
Hvala Ti za to, da se lahko vedno lahko obrnemo Nate. Tudi tedaj, ko smo od poti preveč zgarani, blatni, ranjeni, preznojeni. Takrat, ko ljudje dobesedno zbežijo stran. Hvala, da si Ti tudi takrat z nami.
Draga Silva,
se kako dobro in lepo napisano. Prav res je, ON je tisti PRAVI KOMPAS v zivljenju, ko vse ostalo odpove. Pokaze nam pravo pot in smer in vedno z dolocenim namenom, ki nam kdaj ni cisto po volji pa vendar cas pokaze, da je bilo tako najbolj prav. Zato stopajmo po poti zivljenja vedo z Njegovim kompasom☺,
vse dobro na poti se naprej
topel pozdrav, Karin
Draga Karin,
strinjam se s tem, kar si napisala. Bog je res naš kompas. 🙂
Tudi tebi lep pozdrav in vse dobro!
Silva
Res da smo že konec novembra, a midva s Klemenom šele zdaj bolj poglobljeno prebirava vajine članke. Nekako si nisva vzela časa. Res sta super da sta se podala v misijone. Čisto drugače je prebirati vajine članke oziroma tvojo meditacijo, Silva, kot pa uro prostega časa čepeti na facebooku od katerega sem že kar malo zasvojena. Vsaj jaz. Hvala za vse, Mir in dobro.
Bernarda, Klemen