Brez notranje svobode ni zdravega odnosa

Vprašanje o mejah v odnosu z drugimi ljudmi je pomembno vprašanje. Postavljanje meja drugim ni lahko, je pa nujno za zdrave odnose.

Ko se razvijajo odnosi

Starši se s tem izzivom srečajo že zelo zgodaj, asistenti in prostovoljci v skupnosti kot je Barka pa takoj, ko se pričnejo razvijati in utrjevati odnosi z osebami z motnjo in seveda drugimi asistenti.

Vprašanje notranje svobode

Ko sva o tem razmišljala s Silvo, sva prišla do zaključka, da je vprašanje postavljanja meja pravzaprav vprašanje samozavesti in samopodobe ter s tem povezane notranje svobode posameznika.

Osebe z motnjo ne skrivajo svojih čutenj

Ko si v intenzivnem odnosu z osebami z motnjo v duševnem razvoju, si neposredno soočen z bogastvom vseh njihovih čustev. Takšna oseba največkrat ne skriva svojih čutenj in jih prosto, svobodno izraža, pa naj bodo tebi všeč ali ne.

V enem trenutku te lahko objame in izrazi najbolj ljubeča čustva, v naslednjem te že pošlje nekam v ‘tiste kraje’. 🙂

Samozavest odvisna od drugih

Zdaj pa si predstavljajte človeka, katerega samozavest je odvisna od mnenja in reakcij drugih ljudi. Ko je deležen potrditve, pohvale in hvaležnosti, je njegova samozavest visoka. Ko je deležen zavrnitve ali pa njegova dejanja ne naletijo na pozitiven in ljubeč odziv, je njegova samozavest nizka, občuti nevrednost in frustracijo.

Vožnja slaloma v medsebojnih odnosih

Svoja dejanja v odnosu do drugih bo zato skušal vedno prilagajati tako, da bo deležen le potrditve in pozitivnega odziva, saj je od tega odvisna njegova samozavest.

Če je takšen čustveni slalom nekako mogoč v odnosu z ‘običajnim’ človekom, ki pač zna igrati priučene vloge, je to praktično nemogoče pri osebah z motnjo. Te pogosto nimajo meja in so brez kakršnih koli zadržkov pri izražanju svojih čutenj.

Priložnost za osebnostno rast

Človek, ki nima dovolj samozavesti in je ta odvisna od mnenj in reakcij drugih, ima pri delu s takšnimi ljudmi velik izziv in hkrati veliko priložnost za osebnostno rast. Upam si trditi, da brez korenite notranje spremembe v takšni skupnosti ne more obstati, saj se vsak trud, da bi vplival na osebe z motnjo in spreminjal njihov način izražanja, izjalovi.

Brez notranje svobode ne moreš postaviti zdrave meje

Največja težava se pojavi prav pri postavljanju meja.

Kako lahko postaviš zdravo mejo drugemu človeku, če pa se nenehno bojiš njegove reakcije? In če ne znaš postaviti meje, ali si sploh še svoboden?

Če je kaj, česar se v takšni skupnosti dejansko naučiš je to, da se čustveno distanciraš od dejanj drugih ljudi. Kar seveda pomeni, da sprejmeš osebo takšno kakršna je, brezpogojno, ne da bi jo na vsak način želel spremeniti.

Ohraniti jedro nedotaknjeno

Ko si sposoben ohraniti svoje jedro nedotaknjeno, ne glede na to, s čim so tvoja dejanja nagrajena, si svoboden, objektiven in nezahteven. Odzive drugih ljudi sprejemaš trezno in jih na tak način tudi vrednotiš.

Šele takrat lahko postavljaš zdrave meje, šele takrat lahko rečeš ‘ne’, brez da bi čutil krivdo in strah pred zapuščenostjo in kritiko.

Kakšna pa je vaša izkušnja v odnosu z drugimi ljudmi? Bom vesel vašega mnenja in izkušenj.

V naslednjem (zadnjem) prispevku iz Barke bova s Silvo predstavila fante in dekleta, s katerimi živiva.

Povabim vas, da si preberete tudi molitev, ki jo je objavila Silva. Kliknite tukaj >>

Nace