Dragi nebeški Oče,
hvala Ti za dar mojih vnukov – za njihove nasmehe, neštete zaklade v njihovih očeh, in za to nežno čudo, da smem hoditi ob njih. V njih vidim prihodnost, v kateri si Ti že navzoč – tudi ko še ne razumejo, kako blizu si jim.
Gospod, varuj jih, ko jaz nisem z njimi. Vodi njihove korake, ko zaidejo. Šepetaj jim pogumne besede, ko jih bo strah. In spomni jih, da so ljubljeni, tudi kadar svet tega ne bo rekel na glas.
Naj nikoli ne pozabijo, da so ustvarjeni po Tvoji podobi – dragoceni, enkratni, z namenom.
Daj mi modrost, da jih ljubim tako, kot to potrebujejo. Da jim dam korenine, ne verig. Da jim pokažem pot, ne da jim jo vsiljujem. Naj bom priča Tvoji dobroti skozi nežno besedo, skupen smeh in prisotnost, ki ostane tudi, ko utihnejo besede.
Molim zanje, da bodo rasli v ljubezni – do sebe, do drugih in do Tebe. Naj njihova vera ne bo le beseda, ampak ogenj, ki greje njihovo življenje.
Naj ne iščejo popolnosti, temveč resnico. Naj ne zbežijo pred trpljenjem, ampak ga znajo prenesti z zaupanjem vate.
In ko mene več ne bo tukaj, naj jih spomin name vodi k Tebi – ne z žalostjo, temveč z upanjem. Tvojo milost kličem nadnje, Gospod, danes in vse dni.
V Jezusovem imenu.
Amen.
