Dragi Oče,
molim za vse, ki so se izgubili – po tihem, brez besed, mogoče celo brez solz. Za tiste, ki so se oddaljili od Tebe, od sebe, od resnice, ki jih kliče.
Ti vidiš tiste, ki navzven morda delujejo močni, a znotraj bežijo, skrivajo, molčijo. Ti poznaš vsak korak, tudi tistega, ki vodi proč. In kljub temu ne odnehaš – kličeš, čakaš, ljubiš.
Gospod, daj jim poguma, da pogledajo resnici v oči. Daj jim moči, da se ustavijo, tudi če jih je strah. Daj jim milosti, da spregovorijo, tudi če jih sram duši.
Naj ne verjamejo lažem, da so preveč pokvarjeni, preveč zlomljeni, predaleč od Tebe. Ni poti, ki bi vodila tako daleč, da jih Tvoja roka ne bi mogla doseči.
V srcu Te prosim: prebudi jih. Prebudi njihovo hrepenenje, njihovo vest, njihovo vero, ki še tli pod prahom razočaranj in grehov. Povabi jih nazaj – ne s krivdo, ampak z usmiljenjem. Ne s sodbo, ampak z resnico. Ne z nasiljem, ampak z nežno močjo Tvoje ljubezni.
Gospod, uči nas vse, da se ne skrivamo – ne pred Teboj, ne pred sabo. Naj bo vsak padec povabilo k vrnitvi. Naj bo vsaka rana kraj srečanja s Tvojim dotikom. Naj bo vsak trenutek teme priložnost, da znova zažariš v našem življenju.
Naj nihče ne verjame, da je prepozno. Ker Ti, Jezus, si vedno tam – z odprtimi rokami in ranjenim srcem, ki še vedno ljubi.
V Tvojem imenu molim za spreobrnjenje, za resnico, za nov začetek.
Amen.
