Oče,
danes obujam v sebi prošnjo, da bi bil iskren – najprej s seboj, nato s Teboj. Priznam, da se pogosto slepim, ker je tako lažje, in bežim pred resnico, ki bi jo moral videti. Toda danes si želim jasno videti in odkrito priznati, kdo sem in kaj potrebujem.
Ti poznaš vsako kamrico moje srca, zato nima smisla, da se skrivam za maskami, ki sem si jih nadel.
»In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,32).
Naj me ta beseda prebudi in spodudi, da končno sprejmem Tvojo osvobajajočo resnico. Prosim, odpri moje oči, da bom jasno videl, kaj se skriva v meni. Naj ne bežim več pred svetlobo, ki jo prinašaš, ampak naj jo sprejmem, četudi me včasih zaboli ali prestraši.
Zavedam se, da je moj pogled omejen, Ti sam praviš: »Človek vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.« (1 Sam 16, 7) Prosim Te, Gospod, pomagaj mi pogledati v svoje srce s pogumom in iskrenostjo.
Naj se ne slepim več z izgovori, lažmi ali iluzijami. Daj mi moč, da bom iskren, ranljiv in resničen pred Teboj, saj le tak lahko zares zaživim v Tvoji ljubezni in milosti.
Gospod, naj bom danes resničen v vsem, kar rečem, naredim in mislim. Naj se ne bojim pogledati resnici v oči, saj si obljubil, da boš vedno z menoj.
V tvoji navzočnosti se želim srečati sam s sabo, brez slepila, in končno živeti življenje v polnosti.
Amen.
