Ljubi Oče,
prihajam k Tebi takšen, kot sem – s svojimi slabostmi, strahovi in sebičnostjo, ki mi prevečkrat zapira srce. Vem, da me kličeš k ljubezni, vendar tolikokrat iščem samo svoje dobro.
Vem, da me vabiš k darovanju, a prevečkrat zadržujem, kar bi moral dati. Odpusti mi, Gospod, ker sem tolikokrat mislil le nase in sem pozabil, da sem poklican služiti.
»Daj mi čisto srce, o Bog, in duha stanovitnosti obnovi v meni.« (Ps 51,12)
Oče, ozdravi me te zaprtosti vase, ki me oddaljuje od drugih in od Tebe. Razbij zidove, ki sem jih zgradil okoli svojega srca, in me nauči ljubiti iskreno, brez preračunljivosti, brez pričakovanja povračila.
Gospod, priznavam, da sem v svoji sebičnosti pogosto šibek, da se bojim izgubiti in da včasih ne zaupam dovolj, da boš Ti poskrbel zame. Pomagaj mi, da bom verjel Tvojim obljubam in da se ne bom oklepal tega, kar bi moral deliti.
Uči me velikodušnosti, Gospod. Ne le v materialnih stvareh, ampak tudi v odpuščanju, v času, ki ga namenim drugim, v besedah spodbude, ki jih izrečem. Nauči me videti stisko okoli sebe in mi daj srce, ki bo odzivno na potrebe drugih.
Oče, želim nov začetek. Želim preseči svojo sebičnost, svoje strahove, svojo potrebo po nadzoru. Hočem biti človek, ki ljubi, kot si Ti ljubil mene – nesebično, popolnoma, brez zadržkov.
»Gospod, ti si lončar, jaz pa glina.« (Iz 64, 8)
Oblikuj me na novo, da bom orodje Tvoje ljubezni. Hvala Ti, ker me ne zavržeš, ampak me sprejemaš in oblikuješ.
Hvala, ker si potrpežljiv z menoj in ker nikoli ne prenehaš delati v mojem srcu.
Amen.
