Ljubi Bog,
hvaležno prihajam pred Tebe, saj si Ti tisti, ki delaš velike reči v mojem življenju. Ti si me poklical, kakor si poklical Davida, ko si rekel:
“Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu.” (2 Sam 7, 8)
Tako tudi jaz danes priznavam, da je vse, kar imam, in vse, kar sem, dar Tvoje ljubezni.
Gospod, odpri moje srce, da bom lahko sprejel Tvoje načrte, četudi ne razumem njihovega pomena ali smeri. Vem, da so Tvoje obljube večne in trdne, kakor si zagotovil Davidu:
“Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke.” (2 Sam 7, 16)
Naj tudi moje življenje odseva to večno zavezo, da bo vsak moj korak usklajen s Tvojo voljo in usmerjen k Tvojemu kraljestvu.
Daj, da bom ponižen, ko me vodiš, in pogumen, ko me kličeš na pota, ki jih ne poznam. Naj moje življenje postane pesem Tvoje zvestobe, da bom na veke opeval Tvoje milosti, kot nas uči psalmist:
“Gospodove milosti bom na veke opeval, vsem rodovom bom oznanjal Tvojo zvestobo.” (Ps 89, 2)
Napolni me z lučjo Vzhajajočega z višave, ki razsvetljuje tiste, ki sedijo v temi. Vodi moje noge na pot miru in daj, da bom, kakor Janez Krstnik, pripravljal pota Tvojemu prihodu.
Amen.
