Gospod,
tukaj sem pred Teboj, takšen, kot sem. To čudovito jutro, ko se še vse prebuja, tudi jaz sam. Ne skrivam ničesar, ker vem, da me vidiš in poznaš bolje, kot si upam priznati.
Toliko stvari me v teh dneh vleče narazen – služba, družina, prijatelji, vse zahteve in pričakovanja, ki se mi nalagajo. Počutim se razpet, včasih celo izgubljen.
A v tem trenutku si želim le enega – da bi bil pri Tebi. Ti si moje zavetje, ko me svet preganja, Ti si luč, ko se zdi, da je vse okoli mene v temi. Ko se trudim ugajati vsem, me spomni, da sem že sprejet pri Tebi. Ko me skrbi, ali delam dovolj dobro, mi pokaži, da je Tvoja ljubezen neodvisna od mojih napak in uspehov.
Gospod, v teh tihih trenutkih Te prosim, napolni moje srce s Tvojim mirom. Daj mi pogum, da se soočim z dnevi, ko se zdi, da se stvari rušijo. Pomagaj mi, da sredi kaosa najdem Tvoj glas, Tvoj navdih, Tvoj pogled, ki vidi dlje od mojih omejitev.
Vem, da me kličeš, da sem priča Tvoje ljubezni. Ampak kako, Gospod? Kako biti zvest sozakonec, dober prijatelj, zanesljiv sodelavec? Včasih imam občutek, da od mene pričakuješ preveč.
In vendar čutim, kako me nežno vodiš – ne z ukazi, ampak s povabilom. Hvala Ti, ker se ne utrudiš, tudi ko jaz omagam.
Prosim Te, daj mi srce, ki bo znalo ljubiti iskreno in brez strahu. Daj mi oči, da vidim Tebe v ljudeh, ki jih srečujem – tudi v tistih, ki jih težko razumem.
Nauči me sprejemati Tvojo voljo, tudi ko je ne razumem, in mi daj moči, da živim v zaupanju, ne v nadzoru.
Gospod, hrepenim po Tebi. Ne zato, ker bi moral, ampak zato, ker čutim, da si Ti resnično vse, kar me zares poteši. Sprejmi mojo molitev, takšno, kot je – skromno, nepopolno, a iskreno.
Tukaj sem, Gospod. Vodi me v tem dnevu, prosim.
Amen.
