O, Gospod, moj usmiljeni Oče, s hvaležnim srcem prihajam pred tvoj prestol, kjer prebivaš v neskončni ljubezni in milosti.
Hvaležen sem, ker v Jezusu, tvojem Sinu, imam vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, a je še vedno blizu meni. Kot piše v tvoji besedi:
“Imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina” (Heb 4, 14).
On, ki je bil preizkušan v vsem, kar doživljam, vendar brez greha, razume moje stiske in dvome. Gospod, naj me nikoli ne zapusti zaupanje, da se ti sklanjaš k meni s sočutjem, da me sprejemaš, tudi ko sem šibak in grešen.
Naj tvoj Sin, ki pozna vsak moj boj, postane moj zavetnik in Tolažnik, saj si v njem pokazal popolno ljubezen. Tvoja beseda me vabi, naj se bližam “z zaupnostjo prestolu milosti.” (Heb 4,16)
Pomagaj mi, Gospod, da se k tebi obračam v zaupanju, saj vem, da bom v tebi našel usmiljenje in pomoč. Ko sem utrujen in pod bremenom, me okrepčaj s svojo prisotnostjo, da bom stal trdno v veri in se ne omajal.
Prosím te, Gospod, da mi v vsakem trenutku pokažeš svojo milost. Ko me zajamejo strahovi, ko so pred menoj težke odločitve, spomni me, da tvoj prestol ni prestol sodbe, temveč prestol usmiljenja in ljubezni, ki je vedno odprt za vse, ki te iščejo.
Naj v tvojem naročju najdem zavetje in tolažbo. Daj mi moči, da bom zmogel hoditi po poti pravičnosti, da bom v svojem srcu čutil tvojo bližino, ko me preizkušnje sveta težijo.
Hvala ti, Gospod, ker vem, da je tvoja milost vedno z menoj, da me vodiš, tudi ko sam ne vidim poti naprej.
Naj ti ostanem zvest, moj Bog, in naj se moj duh vedno obrača k tebi v veri in ljubezni, z zaupanjem v tvojo neizmerno dobroto.
“Blagoslovi, duša moja, Gospoda, in ne pozabi vseh njegovih dobrot!” (Ps 103, 2)
Amen.
