Dragi Oče,
v Tvoji navzočnosti priznavam svoj greh nezadovoljstva, godrnjanja in pritoževanja. Priznavam, da se, kot Izraelci v puščavi, včasih počutim izgubljenega in razočaranega, ko ne vidim takoj Tvoje roke in božjega posega (4 Mz 21, 5).
Vem, da sem v teh trenutkih oddaljen od Tebe in moj pogled na Tvojo neskončno ljubezen je zamegljen.
Prosim Te, Gospod, odpusti mi, kadar dvomim in se bolj osredotočam na pomanjkljivosti v življenju, kot da bi iskal Tvoje obličje in bližino v vsakem trenutku.
Pomagaj mi, da spoznam, da tudi v puščavi preizkušenj, ko ni kruha in vode, Ti nikoli ne zapustiš svojega ljudstva (5 Mz 8, 2-3).
Daj mi moč, da spoznam, da Ti tudi v težkih časih pripravljaš pot odrešenja. Naj se tako kot Izraelci na bronasto kačo, ki jo je dvignil Mojzes, v takšnih trenutkih ozrem na Jezusov križ, in sprejmem ozdravljenje, ki ga pripravljaš tistim, ki se obračajo k Tebi v veri. (4 Mz 21, 8-9)
Odpri moje srce za hvaležnost in oči za resničnost Tvoje navzočnosti v mojem življenju (Ps 16, 8). Naj ne gledam več s pritoževanjem in nezaupanjem, temveč z ljubeznijo, ki zaupa v Tvoj načrt, tudi takrat, ko je pot težka in cilj še nejasen (Jer 29, 11).
Daj mi pogum, da se ozrem proti Tebi, kot so se Izraelci ozrli na bronasto kačo, in naj v Tebi najdem svoje zdravje, svoj mir in svojo odrešitev (4 Mz 21:9; Jn 3:14-15).
Naj v mojem srcu ne bo pritoževanja, temveč se naj napolni z zaupanjem v Tvojo popolno modrost in ljubezen (Ps 37:5). Vodi me, da bom znal sprejeti Tvoj pogled in prepoznati, da je vsak dan blagoslov, vsaka preizkušnja priložnost za rast in vsaka molitev pot bližje k Tebi (Jak 1, 2-4).
Vse to prosim po tvojem Sinu, Jezusu Kristusu, ki nas je odrešil in nam pokazal pot.
Amen.
