Milostljivi Bog,
hvala Ti za vse, kar sem, in za vse, kar si mi podaril. Danes molim, da bi v meni vzklilo tvoje upanje.
Premišljujem ob citatu v Psalmu 62, 6-7:
Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje. Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval.
Ps 62, 6-7
Oče, prosim Te, da mi pomagaš videti luč v vsaki situaciji, v kateri se znajdem. Pomagaj mi najti upanje in videti čudeže v majhnih stvareh, ki si jih posejal okrog mene.
Ne bom trepetal ali obupoval, ko stvari ne bodo šle po načrtih, ker je moje upanje v Tebi, Gospod.
Molim tudi zase z besedami iz Pisma Rimljanom 15, 13:
Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.
Rim 15, 13
Hvalim Te, da sem napolnjen z veseljem in mirom, ker verujem. Obilno sem blagoslovljen z upanjem. Zaradi moči Svetega Duha, ki deluje v meni, se ne predam brezupu ali omahovanju.
Jezus je rekel, da bom prejel vse, za kar bom prosil. Zato vidim, kako se razmere okoli mene spreminjajo in se ob tem spreminja tudi moj pogled. V polnosti okušam, da sem Božji otrok in da je živi Bog na moji strani.
Ne glede na to, kaj doživljam, sprejemam, da me učiš nečesa novega. Varuj me, da me hudič ne bo premagal in mi ukradel upanje.
Ostajam zakoreninjen v upanju in Očetovi obljubi, da se bo vse obrnilo v moje dobro.
V Jezusovem Imenu.
Amen.
