Gregor Čušin: Božja golota

Ptujska Gora – Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Uokvirjena fotografija znamenitega gotskega reliefa Marije Zavetnice s plaščem visi na steni nad mojim računalnikom, tako da se mi pogled večkrat na dan ustavi na njej.

Je ena od treh takih – enakih, ki sem jih prejel kot nagrado za najboljše besedilo na festivalu Marijinih popevk na Ptujski gori, na Marijafestu, na katerem sem, kot rečeno, trikrat sodeloval. Drugo sem dal mami, tretjo pa pevki, ki je pesem izvajala.

Kako, da se nihče ne zgraža?

Gledam to podobo torej, in se sprašujem: kako, da se nihče ne zgraža?!

No, seveda se lahko zgražate nad nivojem festivala, kjer pisun, kot sem jaz, odnese nagrado! Posledično se lahko nato zgražate nad stanjem duha in besedili na slovenski ritmično duhovni glasbeni sceni, če je stihoklepec mojega formata najboljše, kar premoremo.

Vse to so dobri razlogi za razburjanje in če le morete, ukrenite kaj v smeri izboljšanja. Jaz, ki sem vase zagledan in se mi zdijo nagrade zaslužene, se zgražam nad nečim drugim.

Centri za socialno delo pa nič!

Namreč: Marija je obkrožena s krdelom angelov. Ko človek prešteje, mu je jasno, da je svojega predstavnika prispeval vsak od devetih angelskih zborov, ki jih premorejo nebesa: dva držita krono, ki je – zlata ali vsaj pozlačena – kot kaže, pretežka za Marijin nežen damski vrat, preostalih sedem pa se muči z dolgim plaščem, pod katerega se je zateklo dvainosemdeset oseb.

Plašč dolg, da se vanj zavije, če prištejemo še Marijo, kar triinosemdeset oseb! Si predstavljate? Triinosemdeset! Kakšna potrata! Božje detece v Marijinem naročju, ki ga Mati Božja, če smem pripomniti, dokaj brezskrbno in neprevidno drži zgolj z levo roko, pa popolnoma golo!

Centri za socialno delo so premalo skrbnim staršem otroke odvzeli že za precej manjše prekrške, kot je ta, ki se godi vsem na očeh že več kot šeststo let in v katerega, kot rečeno, sleherni dan upiram oči tudi sam. 

Kdo se sme stisniti pod Marijin plašč?

Pravijo, da teh dvainosemdeset, ki se gnetejo okoli Marije, predstavlja vse človeštvo. Pa se zgražam dalje: kdo jih je izbral? Kdo določil in jih pooblastil, da zastopajo tudi mene? Sem spregledal kak razpis ali celo volitve?

No, samohvalo, šalo in seveda zgražanje na stran … Ko se zaziram v milostno podobo, se zavedam, da je Jezus v resnici še bolj nag in ubog, da je plašč v resnici še daljši, da ga angeli raztegujejo v neskončnost in večnost in da se pod plašč za Marijinim hrbtom, kamor oko zaradi razumljivih fizikalnih zakonov ne seže, stiskam tudi jaz.

Na osebni spletni strani Gregorja Čušina si lahko preberete tudi druge njegove članke in zapise.

Leave a Comment