Oče, znova si mi spregovoril po Tebi tako ljubem kralju Salomonu in njegovi želji po spoznanju vsega. Ko je enkrat uvidel, da prihaja vsa modrost in vse spoznanje kot dar od Tebe te je nemudoma prosil zanjo. Danes se tako kot on obračam k tebi in Te prosim:
Bog očetov in Gospod usmiljenja,
ki si vse naredil s svojo besedo,
ki si s svojo modrostjo izoblikoval človeka,
da bi gospodaril nad stvarmi, ki si jih ti ustvaril,
da bi svet upravljal s svetostjo in pravičnostjo
in sodil iz svoje poštene duše,
daj mi modrost, ki zraven tebe sedi na prestolu,
in ne črtaj me iz števila svojih otrok.
Zakaj tvoj služabnik sem, sin tvoje služabnice,
slaboten človek sem, moje življenje je kratko,
in premalo se spoznam na sodbo in postave.
Zakaj tudi če bi kdo med človeškimi otroki bil popoln,
pa bi mu manjkala tvoja modrost, ne bo nič veljal.
Zraven tebe je modrost, ki ve za tvoja dela,
in je bila zraven, ko si ustvarjal svet;
ve, kaj ugaja tvojim očem
in kaj je po tvojih zapovedih prav.
Pošlji jo iz svetih nebes,
od prestola svojega veličastva jo pošlji,
da bo pri meni, da se bo z mano trudila,
da bom spoznal, kaj tebi ugaja.
Ona namreč ve in razume vse,
modro me bo vodila v mojih dejanjih
in me varovala v svoji slavi.
Tedaj ti bodo moja dela po volji. (Mdr 9:1-6.9-12a)
Amen.
