Jutranja molitev – Dotakni se moje nevere

Jezus,

prihajaš k meni v tišini tega jutra, tako kot si prišel k svojim prestrašenim učencem. Tudi moja vrata so danes zjutraj zaklenjena – vrata mojega srca. A ti zmoreš vstopiti kljub temu.

“Podvečer tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«” (Jn 20,19)

Tvoj mir je prvo, kar mi podariš. Mir, ki presega vsako razumevanje in pomirja viharje v moji duši.

Gospod, dotakni se moje nevere

Vendar, Gospod, priznam, da se tudi jaz, tako kot učenci, pogosto vznemirjam in se prestrašim. Sprašuješ me z enako nežnostjo in potrpežljivostjo.

On pa jim je rekel: »Kaj ste vznemirjeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?« (Lk 24,38)

In ker poznaš mojo krhkost, mi ne ponujaš le besed, ampak samega sebe. Vabiš me, naj se prepričam, da si resničen, da si živ.

“Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.” (Lk 24,39)

Tako pogosto te ne prepoznam, Gospod. Potrebujem, da se te fizično dotaknem, ko te ne prepoznam in me osvobodiš moje nevere.

Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)

Moje srce je včasih tako polno veselja in čudenja ob tvoji navzočnosti, da kar ne more doumeti vse te realnosti, ki jo doživljam.

Ker pa od veselja še vedno niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate kaj jedi tu?« (Lk 24,41)

In ti, v svoji neverjetni ljubezni, narediš še korak dlje in deliš z menoj najbolj vsakdanje stvari, da mi pokažeš, da si resnično tukaj, z menoj, v mojem življenju.

Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. (Lk 24,42-43)

Odpri mi um za Pisma

Gospod, tvoja navzočnost ni le tolažba, ampak tudi razodetje. Vse, kar se je zgodilo, ni bilo naključje, ampak izpolnitev tvojega večnega načrta.

Nato jim je rekel: »To je tisto, kar sem vam povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, pri prerokih in v psalmih.« (Lk 24,44)

Prosim te, stori to tudi zame danes. Odpri moj um, da bom razumel tvojo Besedo in tvojo voljo zame.

“Tedaj jim je odprl um, da so umevali Pisma.” (Lk 24,45)

Razloži mi Pisma, Gospod, da bom v vsem, kar berem, videl Tebe.

“In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jim razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.” (Lk 24,27)

Da bom razumel bistvo tvojega sporočila – tvoje trpljenje in vstajenje za moje odrešenje.

In jim rekel: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih.« (Lk 24,46)

Naj bom Tvoja priča

To sporočilo ni samo zame. To je upanje za ves svet.

In v njegovem imenu se bo oznanjalo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom, s čimer je treba začeti v Jeruzalemu. (Lk 24,47)

Vem, da sam ne zmorem biti tvoja priča. A obljubil si mi moč.

“Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.” (Apd 1,8)

Hvala ti, ker me kličeš in mi zaupaš. Danes želim biti tvoja priča.

“Vi ste priče teh reči.” (Lk 24,48)

Amen.

Leave a Comment