Moj Bog, kako pogosto sem kot kralj Ahaz – boječ, neodločen in poln izgovorov. Ne upam si te prositi za velika znamenja, morda celo nadlegujem tebe in druge s svojo majhno vero in preračunljivostjo.
A ti, v svoji neizmerni ljubezni, ne čakaš na mojo popolnost. Ti daješ znamenja, tudi ko jih ne prosim, ko jih ne pričakujem.
“Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo zanosila in rodila sina in mu dala ime Emanuel.” (Iz 7,14)
Ti si Emanuel, Bog z nami. To je znamenje nad vsemi znamenji, ki razblini mojo potrebo po preizkušanju in strahu.
Tvoja volja, ne moje daritve
Oče, kako dolgo si nas učil, da ne želiš zgolj naših obredov in žrtev. Ne kri volov in kozlov, ne moje skrbno pripravljene daritve te ne ganejo, če ni zraven srca, ki te ljubi.
Učiš me, da si mi odprl ušesa, da bi slišal tvoj glas, ne le da bi slepo izpolnjeval pravila.
“Kajti usmiljenja hočem in ne daritve, in spoznanja Boga bolj kot žgalnih daritev.” (Oz 6,6)
In v to hrepenenje po usmiljenju in spoznanju si v polnosti odgovoril Ti, Jezus. Ti si tisti, o katerem govori zvitek knjige, ti si živa Beseda, ki je prišla med nas.
“Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam, v zvitku knjige je pisano o meni.” (Ps 40,8)
Glej, prihajam, da izpolnim Tvojo voljo
Tvoj “da” Očetovi volji je spremenil vse. Ne le da si prišel, ampak te je izpolnjevanje Očetove volje veselilo.
To je bila tvoja hrana, tvoje življenje. Daj, da bo tvoja postava zapisana tudi v moji notranjosti, da mi bo v veselje izpolnjevati tvojo voljo.
“Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli, tvoja postava je v moji notranjosti.«” (Ps 40,9)
Po tej volji, po daritvi tvojega telesa, se je zgodilo nemogoče. Vse moje prazne, ponavljajoče se daritve so odpravljene in postavljeno je nekaj novega, večnega.
Naredi v meni vse novo, Gospod, na temelju tega, kar si že storil zame.
“V tej volji smo bili posvečeni z darovanjem telesa Jezusa Kristusa, in to enkrat za vselej.” (Heb 10,10)
Kaj mi je torej storiti danes, ob tej pretresljivi resnici? Tudi jaz želim, po tvojem zgledu, oznanjati tvojo pravičnost.
Ne z velikimi besedami, ki jih nimam, ampak z življenjem, ki tiho pripoveduje o tvoji zvestobi in moči.
“Oznanjal sem pravičnost v velikem zboru, glej, svojih ustnic nisem zadrževal, GOSPOD, ti veš.” (Ps 40,10)
Hvala, ker si prišel. Hvala za tvoj popolni “da”. Vodi me danes v veselju tvoje volje.
Amen.
