Usmiljeni Oče, danes te prosim, nauči me meriti z mero tvojega srca, ne z majhnim merilom mojega razuma.
Danes prihajam predte kot tisti hlapec iz tvoje prilike. Prihajam z dolgom, ki ga nikoli ne bom mogel poplačati – z dolgom deset tisoč talentov.
To so moje napake, moji grehi, moje opustitve in zamere, ki jih nosim v srcu. Vse to polagam pred tvoje noge, saj nimam s čim plačati.
Gospod, usmili se me!
Vem, da si po pravici zaslužim obsodbo, a ti, moj Kralj, si drugačen. Namesto da bi me prodal in vzel vse, kar imam, se me usmiliš. Tvoje srce se omehča, pogledaš mojo stisko in mi odpustiš celoten, nepredstavljiv dolg. Hvala ti za to nezasluženo, preobilno milost, ki me osvobaja.
Toda moj razum je tako pogosto podoben Petrovemu. Iščem meje, računam, koliko usmiljenja sem dolžan dati. Sedemkrat? Zdi se mi že veliko. Ti pa mi s potrpežljivostjo kažeš na brezmejnost svoje ljubezni.
“Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.«” (Mt 18,22)
In potem, Gospod, se zgodi tisto najhujše. Odidem od tebe, razbremenjen in svoboden, in srečam svojega brata, ki mi je dolžan sto denarjev.
Majhno zamero, grdo besedo, pozabljeno uslugo. In namesto da bi mu pokazal usmiljenje, ki si ga ti izkazal meni, ga zgrabim in davim. Pozabim na tvoj dar in postanem hudobni hlapec.
Prelomi trdoto mojega srca!
Pozabim, da je edina prava mera ljubezni tvoja mera. Želim si, da bi znal meriti s tvojo mero, Gospod, in ne s svojo majhno, sebično mero.
Spomni me vsak trenutek, da je moje odpuščanje drugim neločljivo povezano s tvojim odpuščanjem meni.
“in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;” (Mt 6,12)
Zato te prosim, spremeni me. Ne dovoli, da bi me moja trdosrčnost ločila od tebe. Daj mi srce, ki se te spominja, srce, ki je preplavljeno s hvaležnostjo za odpuščanje, ki sem ga prejel.
“Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!” (Lk 6,36)
Ko mi je najtežje, ko se mi zdi, da ne zmorem odpustiti, me spomni nate na križu, na tvoj zgled popolnega odpuščanja.
“Jezus je rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«” (Lk 23,34)
Pomagaj mi danes razumeti, da ljubezen do tebe ne more obstajati brez ljubezni do brata. Ne morem trditi, da te ljubim, če v svojem srcu gojim zamero in sovraštvo.
“Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, ki ga ni videl.” (1 Jn 4,20)
Naj bo ta dan prežet s tvojim odpuščanjem, ki naj teče skozme k vsem, ki jih bom srečal. Amen.
