Gospod, ob tvojih nogah želim danes odložiti svoj težki vrč, da bi lahko od tebe prejel živo vodo.
“Daj mi piti!” (Jn 4,7)
Tvoja prošnja, Gospod, prebije zidove, ki jih gradim okoli sebe. Zidove predsodkov, navad in strahu. Tako kot Samarijanka se tudi jaz čudim, da me nagovarjaš.
Pozabiš na vse, kar naju ločuje – moja preteklost, moji grehi, moja nezvestoba – in me preprosto prosiš za požirek vode. A v resnici mi Ti ponujaš nekaj neskončno večjega.
“Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.” (Jn 4,10)
Gospod, odpri mi oči za Tvoj dar
Prepogosto iščem vodo v praznih vodnjakih. Iščem potrditev pri ljudeh, varnost v materialnih stvareh, veselje v minljivih užitkih.
A vse, kar mi ponuja svet, me pušča praznega in vedno znova žejnega. Le v tebi sem lahko nova stvaritev, odžejana za večno.
“Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.” (Jn 4,13)
Gospod, ti poznaš globino mojega vodnjaka, poznaš mojo zgodovino. Poznaš mojih »pet mož« – vse moje zlomljene odnose, moje neuspehe, mojo sramoto in vse idole, ki sem jih postavljal pred tebe. Nič ti ni skrito.
A ti me ne obsojaš. Namesto tega se mi razodeneš v vsej svoji ljubezni in mi poveš, kdo si.
“Jaz sem, ki govorim s teboj.” (Jn 4,26)
Ti si tukaj, z menoj
V tem trenutku si tukaj. Ne na oddaljeni gori, ne v veličastnem templju, ampak tukaj, v tišini mojega srca.
Želiš si, da te častim v duhu in resnici. Daj, da danes pustim svoj vrč skrbi in strahov ob strani. Naj tečem v »mesto« svojega vsakdana in pričujem o tebi – z življenjem, ki si ga Ti preobrazil.
Odpri mi oči, da ne bom videl le utrujenosti in dela, ki me čaka, ampak polja, ki so pripravljena za žetev.
“Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev.” (Jn 4,35)
Pošlji me, da bom pričeval o tebi, da bom tvoj dar drugim. Naj se ljudje ob meni srečajo s teboj.
Naj moja vera ne sloni več samo na pripovedovanju drugih, ampak na osebnem srečanju s teboj. Kajti danes sem Te znova slišal in vem, da si Ti resnično odrešenik sveta.
Amen.
