Moj Bog, dan začenjam s pogledom na prazne roke in pozabljam, da si Ti tisti, ki jih polniš.
Gospod, varuj me napačnega kvasa
Opozarjaš me, tako kot si opozarjal njih, na nevarnosti, ki prežijo name.
“Jezus jim je rekel: »Pazíte in se varujte kvasa farizejev in saducejev!«” (Mt 16,6)
Tvoj kvas je kvas dvoma, strahu, primerjanja in togosti. To je kvas ponosa farizejev in iskanja moči Heroda, ki se tako zlahka vtihotapi v moje srce in zastrupi mojo vero.
In vem, kako nevarno je to, saj že:
“Malo kvasa prekvasi vse testo.” (Gal 5,9)
Odpusti mi, Gospod, ker se tako pogosto prepiram sam s seboj o stvareh, ki so minljive. Ti mi govoriš o večnosti, jaz pa gledam v prazno košaro.
Oči imam, pa ne vidim tvoje prisotnosti. Ušesa imam, pa ne slišim tvojega glasu sredi hrupa skrbi.
Moje srce je včasih tako zaslepljeno z zemeljskim, da se bojim, da ne spregledam Boga v svojem vsakdanu.
Ti si Bog, ki pomnožiš, kar je malo
Pomagaj mi, da se spomnim tvojih del. Spomni me na trenutke, ko si iz mojega “malo” naredil “veliko”. Spomni me, kako si nahranil množice, ko so imeli le skromno malico.
“In vzel je pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dajal učencem, da bi jih delili med ljudi.” (Mr 6,41)
Ti me vabiš, da ne bi delal le za fizično hrano, ki nasiti le za nekaj ur. Vabiš me k globlji lakoti in globlji sitosti, k hrani, ki resnično šteje.
“Ne delajte za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov.” (Jn 6,27)
Danes zjutraj, Gospod, nočem več skrbeti za hlebec v čolnu. Želim si Tebe. Ti si edini kruh za lačno dušo, ki me lahko resnično nasiti in odžeja mojo najglobljo žejo.
Prosim, bodi moja hrana danes.
“Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.” (Jn 6,35)
Naj danes ne bom lačen in žejen minljivih stvari, ampak naj bom nasičen s Teboj, s Tvojo prisotnostjo in Tvojo besedo. Naj končno razumem.
Amen.
