Ti, ki si Kruh življenja, poglej mojo dušo, ki je v tem jutru lačna in žejna tebe.
Toda ti me vidiš. Poznaš me osebno. Vidiš mojo utrujenost in mojo lakoto. Tvoje srce se gane, ker ti ni vseeno, ali bom omagal na poti.
“»Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.” (Mr 8,2)
Gospod, tvoj pogled seže v mojo globino
Tako kot tvoji učenci tudi jaz pogosto vidim le pomanjkanje in nemoč. Gledam svoje prazne roke in se sprašujem: »Kako?«
Kako naj nahranim svojo dušo, kako naj poskrbim za potrebe svoje družine, kako naj ljubim, ko pa se sam počutim tako prazen?
A ti me ne sprašuješ, česa nimam. Vprašaš me: »Koliko hlebov imaš?«
Danes ti prinašam svoj hlebe: mojo utrujenost, moje skrbi, mojo krhko vero, moje majhne radosti in moje skromne talente. Vse, kar sem in kar imam, je tako malo, tako nezadostno. Pa vendar mi praviš, naj ne obupujem, ampak naj sodelujem s teboj. Pomagaj mi, da bom stopil iz cone udobja in ti dal na razpolago to, kar imam.
“On pa jim je odgovoril in rekel: »Dajte jim vi jesti!«” (Mr 6,37)
Ti si kruh, ki me resnično nasiti
In zgodi se čudež. Vzameš to mojo majhnost, se zahvališ Očetu, jo razlomiš in pomnožiš. Kar je bilo v mojih rokah nepomembno, v tvojih rokah postane hrana za tisoče.
Učiš me, da nisi Bog pomanjkanja, ampak Bog nepredstavljivega obilja.
“Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.” (Jn 6,35)
S tem čudežem mi razodevaš globljo resnico. Moja najgloblja lakota ni po zemeljskem kruhu, temveč po tebi, po tvoji besedi, ki daje življenje.
“Poniževal te je in te stradal, pa te je hranil z mano, ki je nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar pride iz GOSPODOVIH ust.” (5 Mz 8,3)
In ta prelomljeni kruh v puščavi kaže na tvoje Telo, ki si ga daroval zame. Vsakič, ko vzameš, se zahvališ in razlomiš, me vabiš v spomin na tvojo največjo daritev.
“in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki je za vas. To delajte v moj spomin.«” (1 Kor 11,24)
Hvala ti, Gospod, za polne košare ostankov, ki me spominjajo, da je pri tebi vedno več kot dovolj. Naj bom danes nasiten in zadovoljen v tebi.
Amen.
