Gospod Jezus,
prihajam predte v tišini tega novega dne, ko se svet prebuja in se moje misli počasi zbirajo.
Danes želim premišljevati o tvojem obisku v Nazaretu, v tvojem domačem kraju. Kako hitro so te ljudje, ki so te poznali od malega, zaprli v svoje predstave.
Videli so tesarja, Marijinega sina, fanta iz soseščine, in v tej domačnosti so spregledali Boga.
Gospod, kako pogosto tudi jaz delam enako napako. Tako sem se navadil nate, na tvojo navzočnost v svojem življenju, da te jemljem za samoumevnega.
Poznam zgodbe o tebi, a te zares ne vidim. Moje srce postavlja isto vprašanje, polno dvoma in nerazumevanja:
“Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah?” (Mr 6,2)
Pomagaj mi razumeti, da tvoja pot ni pot človeške logike. Ti si izbral preprostost, da bi osramotil mojo napihnjenost in modrovanje.
“Toda kar je v očeh sveta noro, si je Bog izbral, da bi osramotil modre, in kar je v očeh sveta slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil močne.” (1 Kor 1,27)
Odpri moje duhovne oči, da ne bom kot tisti človek, ki ne more sprejeti tvojih darov, ker se mu zdijo norost.
“Naravni človek pa ne sprejema tega, kar je od Božjega Duha, saj je to zanj norost in tega ne more doumeti, ker se to presoja po Duhu.” (1 Kor 2,14)
Gospod, razbij moje predstave o Tebi
Tako kot tvoji rojaki, se tudi jaz včasih spotikam ob tebe. Spotikam se, ker pričakujem, da boš deloval na določen način, po mojih pravilih in v časovnih okvirih, ki jih postavim jaz.
In ko se to ne zgodi, se moje srce zapre. Takrat mi odmevajo tvoje žalostne besede, ki jih izgovarjaš tudi nad mojo trmo:
“Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.«” (Mr 6,4)
Najhujša posledica te domačijske slepote ni bila tvoja zavrnitev, ampak njihova izguba. Zaradi njihove nevere si bil nemočen. Ta misel me globoko pretrese.
Koliko čudežev si želel storiti v mojem življenju, pa nisi mogel zaradi moje nevere?
“In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil.” (Mr 6,5)
Njihova nevera je prerasla v jezo in sovraštvo, ki te je skoraj stala življenja. O Bog, kako tanka je meja med dvomom in popolno zavrnitvijo.
“Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na rob hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad.” (Lk 4,29)
Daj mi vero, ki presega razumevanje
Gospod, danes se odločam za vero. Nočem, da bi se čudil moji nevernosti. Želim biti tisti, ki ti dovoli delovati.
Želim slišati tvoj glasni klic, ki odmeva skozi evangelij in vabi k zaupanju.
Jezus mu je dejal: »Če moreš! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.« (Mr 9,23)
Verujem, Gospod, da si ti Božji Sin, ki si vstopil v našo zgodovino, da bi nas odrešil.
“Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo.” (Gal 4,4)
Prosim te, ne bodi zame le tesarjev sin, ampak vstopi, Kralj veličastva, v ta moj dan.
Ne dovoli, da bi moja domačnost s teboj postala ovira za tvoje delovanje.
Bodi moj Bog, moj Odrešenik in moj Čudodelnik.
Amen.
