Moj Jezus.
Sedim pred Teboj, kot so tisti dan učenci sedeli na gori in te poslušali. Tvoje besede so bile takrat in so tudi danes zame popoln preobrat, obrat na glavo vsega, kar me uči svet.
Svet me uči, naj bom močan, bogat in vpliven. Ti pa mi govoriš o blagru uboštva, žalosti in krotkosti.
Danes me vabiš v uboštvo, ki ni pomanjkanje, ampak popolna odvisnost od Tebe. Vabiš me v spoznanje, da brez Tebe ne morem ničesar in da je prav v tej nemoči moja največja moč, ker tam deluješ Ti.
Daj mi, da bom ubog v duhu, da bom hrepenel po tvojem kraljestvu bolj kot po vsem drugem.
“Na takega se oziram: na ubogega in potrtega v duhu in na tistega, ki trepeče pred mojo besedo.” (Iz 66,2)
Učiš me, da so blagrovani tudi moji dnevi žalosti, ko me stiska pri srcu zaradi krivic tega sveta ali lastne grešnosti.
Obljubljaš mi tolažbo, ki ni le bežno olajšanje, ampak globok mir, ki prihaja iz gotovosti, da si Ti zmagal nad vsem trpljenjem in smrtjo.
“In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti, kar je bilo prej, je minilo.«” (Raz 21,4)
Tvoja logika je moja rešitev
Gospod, hočem biti krotak, ne z mehkobo, ki popušča zlu, ampak z močjo, ki se ne pusti premagati jezi in maščevalnosti. Hočem biti lačen in žejen pravičnosti, tvoje pravičnosti. Tvoja pot ni pot obsojanja, ampak usmiljenja.
“Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!” (Lk 6,36)
Kličeš me, da postanem delavec za mir, najprej v svojem srcu, nato v svoji družini in med ljudmi, ki jih srečujem. To je tako težko, Gospod, a Ti mi kažeš pot.
“Če je mogoče, kolikor je od vas odvisno, živite v miru z vsemi ljudmi.” (Rim 12,18)
Tvoje kraljestvo ni od tega sveta
Gospod, priznam, najtežje mi je razumeti blagor v preganjanju in zasramovanju. Ko o meni lažnivo govorijo, ko me sodijo zaradi moje vere vate, je moja prva reakcija bolečina in umik. A ti praviš: »Veselite in radujte se!«
Pomagaj mi, da se ne bom izgubljal v tem, kaj si drugi mislijo o meni, in me ozdravi duha primerjanja z drugimi.
Naj v trpljenju ne vidim konca, ampak priložnost za pričevanje in upanje na večno plačilo, ki ga pripravljaš zame.
“Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati z veličastvom, ki se bo razodelo na nas.” (Rim 8,18)
Naj tvoji blagri danes postanejo utrip mojega srca in zemljevid za moje korake. Naj živim kot tvoj blagoslovljen otrok. Amen.
