Jezus,
danes si moj Učitelj, kot si bil učencem takrat. Poklical si me, da bi mi spregovoril. Jaz pa sem tukaj, da bi ti prisluhnil.
“Učil jih je mnogo reči v prilikah ter jim v svojem nauku govoril:” (Mr 4,2).
Govoriš mi v prilikah mojega življenja, v šepetu jutra.
“»Poslušajte! Glejte, sejavec je šel sejat.” (Mr 4,3).
Ti si ta Sejavec, Gospod, in tvoja Beseda je seme, ki ga neprestano seješ v moje srce. Vprašanje je le, kakšna zemlja sem danes zate?
Včasih sem kot trda, zbita pot.
“Ko je sejal, je padlo nekaj semena poleg pota in priletele so ptice ter ga pozobale.” (Mr 4,4).
Moje misli so tako polne hrupa in moje srce tako poteptano, da tvoja Beseda ne najde prostora in jo sovražnik takoj ukrade.
Spet drugič sem navdušen, a površen.
“Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.” (Mr 4,5).
“ko je pa vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenine, je usahnilo.” (Mr 4,6).
O, kako hitro moja vera uveni, ko nastopijo prve težave in preizkušnje. In, Gospod, kako pogosto sem poln trnja.
“Drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo in ga zadušilo, da ni obrodilo sadu.” (Mr 4,7).
Toda ti v svojem upanju seješ naprej, saj veš, da lahko postanem rodovitna zemlja.
“Drugo je padlo na dobro zemljo, se razraslo in razvilo ter rodilo in doneslo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.” (Mr 4,8).
“Nato je rekel: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«” (Mr 4,9).
Gospod, pripravi zemljo mojega srca
Hvala, ker me vabiš v svojo bližino, v intimo, kjer mi razlagaš skrivnosti.
“Govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva, onim zunaj pa se daje v prilikah.” (Mr 4,11)
Nočem biti med tistimi, ki le gledajo, a ne vidijo.
“Da z očmi gledajo, pa ne vidijo, in z ušesi poslušajo, pa ne razumejo, da bi se ne spreobrnili in bi jim ne bilo odpuščeno.«” (Mr 4,12)
Spreobrni me, Gospod! Odpusti mi mojo duhovno slepoto.
Ti si tisti, ki seješ.
“Sejavec seje besedo.” (Mr 4,14)
Priznam, Gospod, da sem pogosto tisti ob poti.
“Ti, pri katerih je beseda vsejana poleg pota, so tisti, pri katerih se beseda seje, a ko jo slišijo, takoj pride satan in vzame vanje vsejano besedo.” (Mr 4,15)
In priznam, da sem včasih tisti na kamnitih tleh.
“Ti, pri katerih je seme vsejano na kamnita tla, so tisti, ki besedo, ko jo slišijo, takoj z veseljem sprejmejo.” (Mr 4,16).
“A nimajo v sebi korenine, ampak so nestanovitni; ko pa potem zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo.” (Mr 4,17)
Gospod, pomagaj mi, da se ukoreninim globoko v tebi. Najbolj pa me je strah trnja.
“Zopet drugi so ti, pri katerih je seme vsejano med trnje: to so tisti, ki so besedo slišali.” (Mr 4,18)
“Pa se jim prikradejo svetne skrbi in zapeljivost bogastva in želje po drugih rečeh ter besedo zadušijo, da ostane brez sadu.” (Mr 4,19).
Očisti me, prosim. Ozdravi me duha primerjanja in skrbi, ki zadušijo tvoj glas v meni.
Naj bom rodovitna zemlja zate!
To je moja goreča prošnja za danes, Jezus. Želim biti dobra zemlja. Želim slišati, sprejeti in živeti tvojo Besedo.
“In ti, ki so seme sprejeli v dobro zemljo, so tisti, ki besedo slišijo in sprejmejo ter obrodijo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.” (Mr 4,20).
Da, Gospod. Naj bo danes tvoja Beseda resnična luč za moje življenje, da bom obrodil sadove za tvoje kraljestvo.
Amen.
