Moj Bog,
moja prva misel in prva beseda tega dneva naj bo namenjena slavljenju tebe. Želim, da se moja duša danes ponaša samo s teboj, ne z mojimi dosežki, ne z mojimi močmi, ampak z zavetjem, ki ga najdem v tebi.
Naj tvoja hvala napolni moja usta in moje srce, da bodo tudi drugi, ki so ponižani ali utrujeni, to slišali in se skupaj z menoj veselili.
Danes ponovno prihajam predte kot ubožec. Ubožec v duhu, potreben tvoje milosti, tvoje bližine in tvojega vodstva.
Ti si Bog, ki pustiš vse in me iščeš v moji majhnosti.
Ubožec sem, ki kliče, in ti me slišiš
Gospod, ti vidiš moje srce in njegovo ozkost. Vidiš moj osebni Egipt, kjer sem preganjan. Ti slišiš moje vpitje, tudi tisto tiho, neizrečeno. Poznaš moje bolečine bolje kot jaz sam.
“GOSPOD je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal njegovo vpitje zaradi priganjačev. Zares, poznam njegove bolečine.«” (2 Mz 3,7)
Zato danes tečem k tebi. Tvoje ime je moja zaščita, je moj trden stolp. V njem najdem varnost, ki je ne more uničiti nobena zunanja sila.
“Trden stolp je GOSPODOVO ime, tja priteče pravični in je na varnem.” (Preg 18,10)
Ti prebivaš pri meni, ko sem potrtega srca
Kakšna skrivnost, Gospod! Ti, ki si Visok in Vzvišen, ki prebivaš v večnosti, si izbiraš za svoj dom potrto in ponižno srce.
Ne prebivaš le na višavah, ampak tudi v moji majhnosti, v moji skrušenosti. Hvala ti, ker danes prihajaš, da poživiš mojega duha in moje srce.
“Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni, ki prebiva v večnosti in mu je ime Sveti: »Na višavi in v svetem prebivam in pri tistem, ki je potrt in ponižnega duha, da poživim duha ponižnih in poživim srce potrtih.«” (Iz 57,15)
Pomagaš mi razumeti, da moja revščina ni ovira, ampak priložnost. Priložnost, da postanem bogat v veri.
Da postanem dedič Kraljestva, ki si ga obljubil vsem, ki te ljubijo. Sprejmi mojo ljubezen, čeprav je šibka in nepopolna.
“Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo?” (Jak 2,5)
Zato ti na začetku tega dneva izročam vse. Vsako skrb, vsak strah, vsako breme. Vse to polagam v tvoje roke, ker zaupam, da ti skrbiš zame. Vem, da sem varen, ker sem preprosto Tvoj.
“Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.” (1 Pt 5,7)
Gospod, reši danes dušo svojega služabnika. Vate zaupam.
Amen.
