Dobri Bog,
pred menoj je nov dan. Včasih se zdi kot nepopisan list, poln obljub, drugič pa kot seznam nalog, ki me že zjutraj utrudijo in poskušajo ukrasti veselje.
V tej vsakdanji naglici se moj pogled prepogosto ustavi pri tleh, pri skrbeh in dvomih, ki šepetajo, da je to vse, kar je.
Toda v srcu čutim hrepenenje po nečem več, po barvah v tej sivini, po Tvoji resničnosti, ki vse spreminja in daje smisel.
Zato danes ne prihajam k Tebi s plahim šepetom, ampak z glasnim klicem, ki odmeva skozi stoletja, z gorečo prošnjo Tvojih učencev:
»Apostoli so rekli Gospodu: »Povečaj nam vero!«« (Lk 17,5)
Ne prosim za vero, ki bi jo lahko meril ali tehtal, ampak za vero, ki vidi nevidno in verjame v nemogoče.
Prosim za pogum, da bi zares sprejel Tvojo osupljivo obljubo, ki daleč presega moje omejeno razumevanje:
»Toda kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« (1 Kor 2,9)
Želim si videti koščke nebes v nasmehu neznanca, v prijazni besedi, v tišini jutranje kave. Pomagaj mi prepoznati Tvojo umetnino v platnu mojega dneva.
Kajti vem, da vera sama po sebi ni cilj. Je gorivo za ljubezen, ki daje pomen vsakemu dihu in vsakemu koraku.
Tvoja Beseda me svari, da brez ljubezni tudi največje žrtve postanejo prazen hrup in odmev v praznino:
»In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.« (1 Kor 13,3)
Naj moja vera danes ne ostane le v mislih, ampak naj se prelije v dejanja. Naj veselje preplavi moje srce, ko lahko nekomu prisluhnem, podarim svoj čas ali preprosto oprostim.
Učiš me revolucionarne skrivnosti: da ni treba čakati na občutek, ampak verjeti vnaprej. To je Tvoj ključ do preobrazbe.
»Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.« (Mr 11,24)
Gospod, sprejemam to besedo! Verjamem, da si mi že dal vero, ki jo potrebujem za danes. Verjamem, da si že pripravil pot in odprl vrata.
Zato želim, da so moje misli osredotočene nate, na Tvojo zvestobo in moč, ne na moje pomanjkljivosti in strahove.
S hvaležnostjo, ki se rojeva iz te gotovosti, se pridružujem apostolu Pavlu in z vsem srcem izpovedujem:
»Zahvaljujem se mu, ki mi je dal moč, Kristusu Jezusu, našemu Gospodu, da me je presodil za zvestega in me postavil v službo.« (1 Tim 1,12)
Hvala, ker me kličeš v službo ljubezni, ne glede na to, kako majhna ali nepomembna se zdi v očeh sveta.
Naj bo moje življenje danes živ dokaz Tvoje moči, ki deluje v moji šibkosti. Naj moja pomnožena vera postane pesem upanja za vse, ki jih srečam.
Amen.
