Gospod, danes se zavestno odločam za samokontrolo in odpuščanje, še preden se soočim z izzivi dneva.
Gospod, priznam Ti, da imam močno osebnost in včasih prehitro rečem, kar čutim. Če me kdo vznemiri, to takoj pokažem. Hvala Ti, ker si me skozi leta potrpežljivo spreminjal po svoji Besedi in mi pomagal obvladovati čustva z močjo Svetega Duha.
Pokazal si mi nekaj, kar mi je spremenilo življenje: jeza sama po sebi ni greh. Ni problem v tem, da jezo občutim, saj si nas ustvaril s čustvi. Problem nastane, ko tem občutkom dovolim, da me vodijo v dejanja, ki niso v skladu s Tvojo voljo. Želim živeti po Tvoji Besedi, ki pravi:
“Vedite, moji ljubi bratje: vsak človek naj bo hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo. Kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.” (Jak 1,19-20)
Gospod, včasih si želim, da bi ta težka čustva preprosto izginila. A Ti me učiš nekaj globljega: ne boš nujno spremenil mojih občutkov, ampak boš spremenil mene, da bom močnejši od njih. Pomagaj mi prevzeti odgovornost za svoja čustva, ne da bi jim dovolil, da me nadzorujejo.
Razkrij mi skrito jezo, ki se morda že leta nabira v meni zaradi starih ran, pa se je sploh ne zavedam. Ne dovoli, da bi bil zaradi nje trd in osoren, čeprav Te ljubim. Pomagaj mi, da se Ti resno predam, saj vem, da ne poskušam več sam. Nočem biti ranljiv in odprt za sovražnikove napade.
Tvoja Beseda me svari, da je pomanjkanje samokontrole uničujoče:
“Kakor mesto z razdejanim obzidjem je mož, ki ne brzda svoje duše.” (Preg 25,28)
Zato me, prosim, nauči prepoznavati prve opozorilne znake jeze. Pomagaj mi, da ujamem vsako misel, preden postane trdnjava v mojem umu. Ko začutim, da se v meni dviga vznemirjenje, mi daj moč, da rečem »Ne« tem mislim in občutkom. Moj cilj je živeti v miru, kolikor je le mogoče odvisno od mene. To je Tvoja volja zame:
“Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.” (Rim 12,18)
Vem, da je ključ v odpuščanju. Danes se zavestno odločam, da bom odpustil tistim, ki so me prizadeli. Ne bom se več oklepal jeznih občutkov. Izročam jih v Tvoje roke, saj me kličeš, naj bom usmiljen, kakor si Ti usmiljen z menoj.
“Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo proti komu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi.” (Kol 3,13)
Gospod, namesto da bi vračal slabo za slabo ali žaljivke z žaljivkami, me kličeš k višjemu standardu. Kličeš me, da blagoslavljam. To je moja poklicanost in pot do Tvojega blagoslova.
“Ne vračajte hudega s hudim ali sramotenja s sramotenjem, marveč nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili v to poklicani, da bi bili deležni blagoslova.” (1 Pt 3,9)
Izročam Ti te situacije in ljudi. Zaupam, da si Ti moj Zagovornik. Hvala, ker si večji od mojih čustev in ker mi daješ sad Duha – samokontrolo –, da lahko danes hodim v Tvojem miru in doživljam Tvojo popolno ljubezen.
Amen.
