Gospod,
moje srce je postalo otrplo in hladno, zato v tem jutru iščem toplino Tvoje navzočnosti.
Nočem več živeti z zamrznjenim srcem, ujetim v oklep ledu.
Prosim, raztopi led strahu, ponosa in starih ran, ki je prekril mojo dušo.
Moje srce je postalo kot zamrznjena reka – na videz mirna in trdna, a pod površjem brez življenja in toka. Tvoj glas prebije to ledeno tišino, ko me vprašaš:
“Zakaj razpravljate, da nimate kruha? Mar še ne razumete in ne dojamete? Je vaše srce zakrknjeno?” (Mr 8,17)
Da, Gospod, je. Priznam, da je moje srce zakrknjeno in hladno. A hrepenim po odjugi.
“Sejte si v pravičnosti, žanjite v usmiljenju, orjite si ledino! Čas je, da iščete GOSPODA, dokler ne pride in ne da dežiti pravičnosti na vas.” (Oz 10,12)
Zame je to “oranje” danes razbijanje ledene skorje, ki me ločuje od Tebe in drugih.
A vem, da ne gre za silo mojih udarcev, ampak za toplino moje predaje. Tvoje pravo povabilo je globlje:
“Pretrgajte svoja srca, in ne svojih oblačil, in vrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen za jezo in bogat v dobroti in se kesa hudega.” (Jl 2,13)
Pretrgati srce … to je sprejeti Tvojo toplino, ki topi led od znotraj navzven. Pomagaj mi, da se Ti danes približam s srcem majhnega otroka, ranljivim in odprtim.
Čas je, da Te iščem, da se ledene plošče umaknejo in naredijo prostor za Tvoj dež pravičnosti.
Ko bo reka znova stekla, želim, da boš njen tok usmerjal Ti.
Želim si, da boš Ti na prestolu srca, ne pa moja zamrznjenost in strah.
Naj bo danes dan, ko se odprem Tvoji milosti, ki prinaša odjugo in novo življenje.
Amen.
