Gospod,
danes prihajam predte ne zato, ker bi imel vse odgovore, ampak ker verjamem, da Tvoja beseda še vedno zdravi. Tvoja beseda ni bila nikoli le glas, zvok ali črka. Vedno je nosila življenje. Vedno je prihajala z namenom, s pomeno, z nežno močjo.
Ko prebiram Psalm 107, se zavem, da nisi nikoli bil zares oddaljen Bog, ki opazuje s strani. Pošiljal si svojo besedo – tja, kjer je bilo najbolj boleče. Tja, kjer ni bilo več upanja. In ko si jo poslal, si ozdravil. Si rešil. Si spremenil usodo.
Zato Te danes prosim pošlji svojo besedo tudi meni. Tja, kjer sem že dolgo nazaj utihnil. Tja, kjer se ne znam več pogovarjati in kjer sem postal zaprt vase. Pošlji svojo besedo v moje misli, kjer se včasih kopičijo dvomi, strah, utrujenost.
Pošlji jo v moje telo, kjer se je utaborila napetost, ki je ne znam več razložiti. Pošlji jo v mojo notranjost – v tisti kraj, kamor še sam ne grem pogosto. Kamor sem zakopal stvari, ker se mi ni zdelo, da jih lahko delim s komerkoli. Celo s Teboj ne.
Ampak Ti si tisti, ki ne beži pred skrušenostjo in razbitinami. Ti si tisti, ki se ustavi ravno tam, kjer drugi pogledajo stran. Tvoja beseda pride v temo in jo ne obsoja, temveč počasi, potrpežljivo prežari z lučjo.
Jezus, Ti si živa Beseda. Ti si Beseda, ki je postala človek. Ti si tisti, ki si je sklonil v naš svet, v našo bolečino. In še vedno to počneš. Ne prihajaš s silo, ampak s sočutjem. Ne zahtevaš, ampak zdraviš.
Danes ne iščem čudeža, ki bi me vrgel iz sedla. Iščem Tvojo bližino, ki bo začela premikati tisto, kar je v meni otrpnilo. Iščem Tvoj glas, ki ne obtožuje, ampak daje nov začetek.
Morda se ne bo zgodilo vse naenkrat. Ampak dovolj je, da vem, da prihajaš. Da si že na poti. Da Tvoja beseda prodira: skozi mojo zaprtost, skozi moje skrbi, skozi moj molk.
Gospod, reši me iz groba, ki se ne vidi na prvi pogled. Reši me notranjega glasu, ki pravi, da ne bo nič drugače. Reši me oklepa, ki sem si ga nadel, da bi preživel, a me zdaj duši.
Ozdravi me tega, kar nosim s seboj že predolgo. Navad, vzorcev, ran, ki me osužnjujejo.
Ne vem, kako boš to naredil, ampak vem, da lahko. In zato čakam. Poslušam. Svoje srce izročam v Tvoje roke. Pošlji svojo besedo, Gospod, in me ozdravi.
Amen.
