Gospod,
moje srce te danes išče kot popotnik luč v temi. Svet se spreminja, besede ljudi so nestanovitne, a tvoja beseda ostaja. Trdna. Zanesljiva. Varna. Zato prihajam k Tebi, kot otrok, ki išče zavetje v Očetovem glasu.
Tvoja beseda je moje pribežališče.
Spominjam se tvojih obljub, Gospod. Rekel si:
»Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč moji stezi.« (Ps 119, 105)
In res, kolikokrat sem že hodil po poti, kjer nisem vedel, kam stopiti. Kolikokrat sem omahoval, poln dvomov in strahov. A ko sem odprl tvojo Besedo, je srce oživelo. Tvoje besede niso le zapisane – žive so. Govorijo. Dihajo. Varujejo.
Kadar se mi zdi, da je življenje pretrdo in krivice preglasijo resnico, me spomni, da »Tvoja beseda, Gospod, traja na veke, trdno stoji v nebesih.« (Psalm 119, 89) Ni podvržena spremembam. Ni plod trenutnega razpoloženja.
Je temelj. Skala, na kateri lahko stojim, tudi ko se vse okrog mene maje.
V tvoji besedi najdem zavetje pred skušnjavami. Najdem moč, da rečem ne vsemu, kar je prazno. Najdem pogum, da odpustim. Najdem glas, ko sem tiho. In mir, ko je v meni nemir.
Tvoja beseda je moj ščit. Moj oklep. Moja obramba pred lažmi, ki šepetajo, da nisem dovolj. Da sem pozabljen. Da ne zmorem.
Ti pa govoriš:
»Ne boj se, kajti jaz sem s teboj; ne oziraj se plaho, ker jaz sem tvoj Bog.« (Izaija 41, 10)
Naj moja duša prebiva v Tvoji besedi, kakor ptica, ki si zgradi gnezdo visoko v varnem zavetju. Naj se vsak dan znova skrijem v obljube, ki jih ne more ukrasti niti tema, niti smrt. V Psalmu 91 je zapisano:
»Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, ta bo prenočeval v senci Vsemogočnega.« (Psalm 91, 1)
Gospod, naj ne samo prebivam tam – naj ostanem. Naj me Tvoja resnica nauči stanovitnosti.
Ko mi zmanjka besed v molitvi, naj Tvoja beseda moli v meni. Ko se ne znajdem več v svojih mislih, naj me Tvoja modrost vodi. Ko sem ranjen, naj me Tvoje zapovedi zacelijo.
Tvoje besede so balzam. Ne ranijo, temveč zdravijo. Ne sodijo, temveč kličejo. Vodiš me z besedami življenja.
In ko pride dan, ko bom moral prestopiti prag tega sveta, naj bo Tvoja beseda zadnja, ki jo izgovorim. Naj bo moje varstvo zdaj in na veke. Kajti v njej si Ti — živi Bog. Beseda, ki je postala meso, ki je prebivala med nami.
Tebi se zaupam. V Tvojo besedo se zavijem kot v plašč. Naj me ščiti, vodi in ohranja v vseh časih.
Amen.
Amen