Gospod,
dan se že prebuja. Svetloba tiho polzi skozi okno, v meni pa vstajajo vprašanja, naloge in hitenje. A še preden jim dam besedo, želim spregovoriti s Teboj. Nočem začeti tega dne v lastni moči. Nočem, da bi mi molitev postala opomba na robu. Ti si začetek. Ti si mir, ki me uči živeti ta dan, ne samo preživeti ga.
Tvoja beseda pravi: »To je dan, ki ga je naredil Gospod; radujmo in veselimo se ga.« (Ps 118, 24) In res – današnji dan je dar. Morda bo poln izzivov, morda presenečenj, morda tišine. A vse, kar pride, želim sprejeti z odprtim srcem. Z roko v Tvoji roki.
Hvala Ti, da me ne vabiš v popoln dan, ampak v zvest dan. Hvala Ti, da ne pričakuješ velikih dosežkov, ampak preprost »da«. Da pridem k Tebi, da Te poslušam, da ostanem zvest tudi v najmanjšem.
Danes Te prosim za srce, ki ne bo hitelo mimo življenja. Za oči, ki bodo videle dobro. Za ušesa, ki bodo odprta za človeka. Prosim Te za jezik, da bi ga uporabljal za širjenje miru. Naj ne govorim prehitro, naj ne sodim, naj ne pozabim, da si bil Ti prvi, ki si me ljubil.
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem; in svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Lk 10, 27)
Daj, da bo moja vera živa. Da ne bo le nekaj, kar nosim v mislih, ampak nekaj, kar me vodi v vsakem stiku z ljudmi. Ko bom v vrsti v trgovini. Ko bom poslušal sodelavca. Ko bom vozil, kuhal, čakal, načrtoval. Naj bo tudi to molitev. Tudi to ljubezen.
Tvoja beseda me opominja: »Ne skrbite torej za jutrišnji dan, kajti jutrišnji dan bo skrbel zase. Dovolj je dnevu njegova lastna teža.« (Mt 6,34) In res, Gospod, včasih mi skrbi vzamejo moč že zjutraj. Ko pomislim na vse, kar me še čaka.
A danes bi rad živel ta dan. Ne jutri. Ne včeraj.
Danes. Tvoj dan.
Prosim Te za pogum, da ne zaprem srca, kadar ne bo šlo vse po načrtih. Da ne bom slabe volje, če bom moral čakati, če bom imel manj kot bi si želel. Daj, da me preprostost ne prestraši. Daj, da me tvoj mir objame.
»Zaupaj v Gospoda z vsem srcem, ne zanašaj se na svoj razsodnost. Na vseh svojih potih ga spoznavaj, in on bo uravnaval tvoje steze.« (Preg 3, 5–6)
Tvoje poti so višje od mojih, a če Te držim, se ne izgubim. Tudi če ne razumem vsega.
In še nekaj, Gospod. Daj mi danes veselje. Ne hrupnega veselja, ampak tisto notranjo moč, ki ve, da si blizu. »Kajti veselje v Gospodu je vaša moč.« (Neh 8, 10) To veselje mi daje dih, tudi ko pridejo naporni trenutki. To veselje me spomni, da življenje ni le naloga, ampak dar.
Naj današnji dan ne bo »navaden dan«. Naj bo dan, ki ga živim s Teboj. Naj bo dan, ko se učim hvaležnosti. Ko se odprem svetlobi. Ko ne pozabim, komu pripadam.
Tebi, ki si vedno zvest. Tebi, ki hodiš z mano.
Gospod, danes začenjam v Tvojem imenu. Naj bo to dovolj.
Amen.
